“Imela sem inštrument, ki je jezik, nisem pa točno vedela, kaj bi z njim!”

Piše: Urška Petaros Fotografije: Erik Emeršič

POGOVOR / Jasna Gornik, zaposlena pri podjetju KingsBox

Kdor išče, najde. Tako bi lahko opisali iskanje zaposlitve za mlado Jasno Gornik, ki je po devetmesečnem iskanju službe skoraj obupala in se vrnila v študijske klopi. 24-letnica, ki je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz ruščine in španščine, je iskala zaposlitev, kjer bi lahko delala s svojim jezikovnim znanjem. To je našla v mladem slovenskem podjetju KingsBox, enem vodilnih na področju prodajanja športne opreme. Z Jasno smo se pogovorili o njeni novi službi, kjer je odgovorna za španski trg, o podjetju, v katerem je zaposlena, in o tem, kako je na njeno delo vplivala pandemija.

Od kdaj si zaposlena pri podjetju KingsBox?

Tu delam od novembra. Najprej sem imela poskusno pogodbo za šest mesecev, s 1. majem pa sem podpisala pogodbo za nedoločen čas. Iskali so nekoga, ki zna špansko, saj so se začeli širiti na ta trg.

Kako si prišla do te ponudbe?

Službo sem zelo intenzivno iskala devet mesecev; v tistem času sem pošiljala naokrog tudi po petnajst življenjepisov na dan. Pred letom in pol sem se namreč poškodovala in sem morala mirovati doma. Nisem vedela, ali naj nadaljujem  študij ali ne, zato sem se odločila, da poiščem službo, medtem ko sem okrevala po poškodbi. Ker službe nisem našla, sem oktobra ponovno začela študirati. Spet sem pričela prvi letnik magisterija na Pedagoški fakulteti na smeri Kognitivne znanosti. Po enem tednu na fakuleti sem dobila na Facebooku obvestilo, da je nekdanja sošolka s španščine objavila oglas za službo v skupino, ki smo jo tri leta prej ustvarili študenti hispanistike. Ko sem to opazila, sploh nisem vedela, s čim se ukvarja podjetje KingsBox, vedela sem samo, da iščejo nekoga, ki zna špansko. Rekla sem si, da bo to še zadnji življenjepis, ki ga bom poslala. Če gre, v redu, drugače bom študirala naprej. Ko sem poslala elektronsko sporočilo, sploh nisem vedela, komu sem pisala.

Potem so te povabili na razgovor …

Odgovorili so mi, da pričakujejo še druge prijave in da me bodo kontaktirali. In res so me teden kasneje povabili na razgovor. Pustila sem vse, kar sem imela v Ljubljani, in šla tja. Razgovor je z mano opravila kadrovnica. Dejala je, da iščejo nekoga za španski trg in da imajo veliko prijav, med temi tudi materne govorce. Tako sem že mislila, da mi ne bo uspelo in da se bom lahko mirno vrnila k študiju. Še en teden kasneje pa sem dobila sporočilo, da sem prišla v drugi krog in da bom morala na razgovor z direktorjem. Ponovno sem odhitela iz Ljubljane in šla na pogovor z direktorjem Luko Železnikom in vodjo podpore strankam Dejo Gregorec. To v bistvu niti ni bil razgovor, saj so mi takoj rekli, da je služba moja, če jo želim. Razložili so mi, da me potrebujejo za podporo strankam v Španiji, pa tudi za druge trge. Tako sem zdaj odgovorna za španski trg, pomagam pa tudi za italijanski, nemški, slovenski in angleški.

Katere so tvoje naloge?

Podpora strankam je v bistvu ves direkten stik, ki ga ima podjetje s stranko: preko klicev, mailov, socialnih omrežij … Na začetku ni bilo še veliko Špancev, zato sem zelo veliko delala tudi za italijanski trg. Še zdaj imam veliko italijanskih strank. Mi smo prvi stik s stranko in jim opisujemo svojo ponudbo. Če želijo na primer sestaviti telovadnico doma, jim moramo svetovati in pripraviti predračun, če imamo specifična vprašanja, jim odgovarjamo. Ukvarjamo se seveda tudi z reklamacijami, če kaj ni bilo v redu. Upravljamo tudi socialna omrežja in tudi tam odgovarjamo strankam. Za Španijo upravljam vse sama, razen influencerjev, ki spadajo pod marketing.

Kakšne so stranke, dobivate veliko pripomb?

To se dogaja včasih vsak dan. Ko gre nekaj s stranko narobe, bo šlo z njo vse narobe. Ne morem reči, da je tega veliko, čeprav je percepcija taka. Stranke nas namreč kontaktirajo samo, ko kaj ni v redu, če je vse v redu, pa ne. Zato se včasih zdi, da je šlo narobe veliko stvari, čeprav je v vsem, kar prodamo, tega malo.

V nasprotju z nekaterimi drugimi podjetji si mi prizadevamo za to, da bi bile vse stranke zadovoljne, zato skušamo rešiti katerikoli problem in stranki ponudimo tisto, kar bi jo zadovoljilo.

S čim se ukvarja podjetje KingsBox?

Smo spletna trgovina in prodajamo športno opremo. Bolj specifično, prodajamo opremo za crossfit in fitnese. Podjetje so ustanovili pred petimi leti kot startup podjetje. Najprej so poskusili prodati nekaj, kar so imeli v garaži, potem pa se je to vse bolj širilo. Zdaj je seveda veliko povpraševanje teh artiklov, saj se je zaradi koronavirusne epidemije prodaja zelo povečala. Zato je tudi težko za podjetje, ki rase zelo hitro, saj se mora ukvarjati z veliko stvarmi naenkrat, ki jih prej ni poznalo.

Opremljamo tako male kot velike telovadnice. Za španski trg mi za velike telovadnice pomagajo tudi tisti iz prodaje, saj je potrebno zelo veliko časa za pripravo predračuna telovadnice za 50.000 evrov. Če stranka vpraša nov projekt, ga morajo strojniki narisati, potem jim ga pošljemo …

Med zaposlenimi si omenila podporo strankam in strojnike. Katere figure so še zaposlene v vašem podjetju?

Imamo prodajalce oziroma skupino prodaje. Tja bom šla tudi jaz, ko bomo res odprli španski trg in bom delala kot glavna prodajalka. Odgovorna bom za prodajno plat, morala bom iskati nove telovadnice in jim prodajati stvari. Potem imamo logistiko, ki skrbi za vse pošiljke, skladiščnike, med katerimi eni sestavljajo pakete, drugi pa pakirajo. V marketingu se ukvarjajo z vsem, kar je na spletni strani, in socialnimi omrežji, pri nabavi pa skrbijo za material, da lahko potem sproduciramo stvari in jih prodamo naprej. Lani jih je bilo v podjetju zaposlenih 25, letos pa nas je že več kot 50.

Na koliko trgih ste prisotni?

Največji trg je Italija, sledita Nemčija in Francija, potem pa še Slovenija, Španija in Norveška, nekaj smo prodajali tudi v Kuvajt in Turčijo, stvari pa pošiljamo tudi na primer v Avstrijo in Švico. Opremo pošiljamo kar po celem svetu. Največji trg pa je vsekakor italijanski, mislim, da je kar 40 odstotkov našega dela v Italiji.

Službo si nastopila novembra, ko smo že bili v pandemiji. Ali bi znala vseeno povedati, kako se je v podjetju spremenil način dela pred pandemijo in po njej?

Prej so bili vsi v enem prostoru, zdaj pa smo se nekoliko razdelili. Imamo več pisarn in smo nekoliko porazdeljeni po oddelkih. Mi tudi delamo v skladišču, a daleč od skladiščnikov, tako da se moramo v primeru okužbe testirati samo bližnji kolegi in ne celo podjetje. Ko se ni smelo iti fizično na delo, smo razen skladiščnikov delali vsi od doma. Spremenilo se je tudi to, da smo morali imeti vse računalniške programe na daljavo, zato so tudi vsem nabavili računalnike. To, da moramo delati od doma, je velika sprememba, saj moramo biti stalno doma, seveda pa to ni samo naša specifika, ampak je isto za vse poklicne kategorije, ki so morale na tak način spremeniti delo.

Sama izhajaš iz humanističnih ved in jezikov. Je bilo težko priti v prodajni sektor?

Ko prideš tja, imaš taka dela, ki jih lahko opravljaš, ne da bi imel posebne podlage za to, razen tega, da se znaš ukvarjati s strankami. Tega se po mojem zelo dobro naučiš, če delaš kot natakar, saj moraš stranki vedno pokazati dobro voljo. V našem podjetju nam nudijo izobraževalne načrte, ki jih moramo narediti v treh mesecih. Ti niso obvezni, če jih naredimo, pa dobimo denarno nagrado, tako da nas motivirajo k učenju in izpopolnjevanju. Nato moramo oddati poročila o opravljenjem izobraževanju.

Kako potekajo na primer?

Prebrati moramo kakšno knjigo ali poslušati podcaste, predavanja … Za samostojno izobraževanje sem morala na primer prebrati knjigo o crossfitu, tako da sploh vem, kaj prodajam. Prebirati sem morala o taktikah za odnose s strankami in o optimizaciji programov in dela. Vsak sektor pa ima tudi skupinske cilje. V skupini podpora strankam smo morali na primer klicati 50 strank in jih vprašati feedback o tem, kaj je bilo dobro in kaj slabo v naši ponudbi, morali smo dobiti 500 odgovorov na anketo, ki smo jih poslali stranki. Načeloma te na vse pripravijo in ne potrebuješ predznanja. Pri mojem delu je bilo pomembno, da znam dobro jezike, predvsem španščino, a tudi druge ter da se znam pogovarjati v tujih jezikih. To je lepo, ker bi lahko podjetje brez problemov odločilo, da deluje samo v angleščini, a se trudijo, da smo domači vsem strankam. Ko se učiš jezike in ne bi rad postal ne profesor ne prevajalec, imaš možnost takšne tretje poti, ki ti je na fakulteti in višji šoli sploh ne predstavijo. Prideš v tako okolje in vidiš, da ti je študij na višji šoli in univerzi koristil.

Si s službo zadovoljna?

To je tisto, kar sem hotela delati. Imela sem samo inštrument, ki je jezik, nisem pa točno vedela, kaj bi z njim. Ni važno, kaj greš prodajat, važno je, da ti je všeč, kar delaš, in meni je delo z jeziki všeč. Ta športni svet je lep, crossfit je zelo popularen v zadnjih 20 letih. Videli bomo, koliko časa bo trajala ta moda in če se bo podjetje znalo potem primerno usmeriti v druge vode, če se bo veter spremenil. Zdaj smo imeli veliko povpraševanja za otroke, tako da smo nekaj ponudbe prilagodili tudi njim.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme