Hvaležen poklon Križničevih violin

KCLB  Jubilejni koncert ob 70-letnici prof. Jurija Križniča

Prof. Jurij Križnič je na Primorskem znan violinist in glasbeni pedagog. V dolgoletni karieri je ustvaril izjemne glasbenike, ki so prišli do dunajskih filharmonikov, do opere v Veroni, številnih glasbenih šol, pa celo vrsto amaterskih glasbenikov. S svojo prekipevajočo energijo in srčnostjo jim je vlil pristno in globoko ljubezen do glasbe. Toliko jih je zaznamoval, da so mu “njegovi” violinisti ob 70-letnici organizirali jubilejni koncert z naslovom “Vse najboljše, maeštro!” Šlo je za prvovrsten glasbeni dogodek, kakršnih nismo vajeni, ki pa samo še priča o tem, kako bogati so sadovi njegovega dela in – ne nazadnje – kako je prof. Križnič priljubljen.

Zbrane v nabito polni veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici je v nedeljo, 6. februarja, “na pomembnem dogodku”, namenjenem praznovanju “našega dragega profesorja”, uvodoma nagovorila ravnateljica SCGV Emil Komel Alessandra Schettino. Maestru se je zahvalila “za njegovo veliko strokovnost in ljubezen”, s katero se posveča učencem, in predanost, s katero jih spremlja na poti izobraževanja, saj se zna s svojim odprtih in iskrenim značajam približati prav vsakomur. Od 80. let prejšnjega stoletja dalje je prehodil dolgo in plodno pot, je še povedala ravnateljica; danes malokdo ve, da je pred leti poleg violine – na podružnični šoli v Doberdobu – poučeval tudi kitaro. Za vse, ki danes delujejo na šoli Komel, je “profesor ne le najbolj izkušen učitelj med učitelji, ampak tudi naš zgodovinski spomin in dragocena referenčna točka, ki ga vedno prosimo za nasvet”. Za vse delo, ki ga je opravil in ga še vedno opravlja, so mu zato “neizmerno hvaležni”, saj je ogromno prispeval k rasti goriške glasbene šole. Med drugim je veliko pripomogel h gradnji prijateljskih mostov s kolegi iz Nove Gorice in drugih krajev v Sloveniji, zaradi česar lahko danes “končno občutimo to območje kot celoto in smo na to ponosni”. V imenu vseh s centra Komel mu je zaželela, da bi ostal vedno poln energije, sicer pa “ne bomo vam dovolili, da se boste tako hitro upokojil!”

Prof. Križnič je od leta 1979 do upokojitve leta 2016 poučeval v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini in na SCGV Emil Komel, s katerim še vedno sodeluje. Bil je ustanovitelj in mentor mnogih komornih godalnih sestavov ter snovatelj šolskih godalnih orkestrov. Ogromno časa in znanja je posvetil tudi vodenju Komornega orkestra Glasbenega društva NOVA, katerega ustanovni član je bil tudi sam. Zato so se v GD NOVA odločili, da mu v sodelovanju s šolo Komel podarijo koncert, na katerem so nastopili člani Komornega orkestra NOVA in Komornega sestava učencev in sodelavcev ter solistke, sad Križničeve šole. Večer je uvedel Koncert za dve violini v d-molu J.S. Bacha, ki so ga godalni sestav ter odlični solistki Petra Kovačič in Mojca Križnič briljantno izvedli ter takoj dali ton večeru. Desetletna profesorjeva vnukinja Lara Križnič je jubilantu poklonila Koncert v h-molu Oskarja Riedinga, Haydnov Koncert za violino v G-duhu pa izvrstna Mojca Gal, ki živi v Švici in deluje kot koncertna violinistka in plesalka. V drugem delu večera je Mojca Križnič s prepričljivo izvedbo najzahtevnejše Tartinijeve violinske sonate “Vražji trilček” – ter s sijajno virtuozno kadenco, ki je ne zmore vsak violinist – izzvala posebno navdušen aplavz (in, si predstavljamo, veliko zadoščenje očeta Jurija). “Križničeve violine” so sklenile večer s Symple Symphony Benjamina Brittena.

Nina Klaut, članica društva in orkestra ter nekdanja Križničeva gojenka, je po res dolgem in toplem aplavzu v imenu vseh navzočih izrazila prisrčno voščilo profesorju. “Marijančke” in “Frančeškoti”, kot je jubilant rad imenoval svoje gojenke in gojence, so se na njegov koncert prav dobro pripravili, je dejala. Od kar je on odložil dirigentsko paličico, Komorni orkester NOVA vodi “šefica, koncertna mojstrica in dirigentka” Mojca Batič, ki je zaslužna za zamisel in organizacijo odmevnega slavja. Umetniško jo dopolnjujejo vodja sekcije drugih violin Ana Cotič, vodja sekcije viol Barbara Grahor Vovk in vodja violončel Polona Soban. Svojo vlogo pri projektu je odlično opravila tudi predsednica glasbenega društva NOVA Nina Vrabec, ki vedno poskrbi, “da teče vse, kot mora”. Prof. Križnič je res številnim mladim položil v zibelko skupinskega duha, pripadnost društvu še vedno radi negujejo, saj se še vedno zbirajo v komornem orkestru, je še dejala Nina Klaut. Zahvalila se je šoli Komel in centru Bratuž, Zvezi kulturnih društev Nova Gorica in glavnemu pokrovitelju društva, podjetju Nova KBM. Nato je privabila na oder slavljenca ter si ga tudi “ljubeznivo” privoščila. Niti en njegov siv las ni bil zastonj, je pripomnila. Vsak jubilej prikliče “lepše in grše spomine”, je še dejala profesorju, ki je za marsikoga bil “strah in trepet”. Marsikdo na vajah še vedno oponaša njegov značilni način uglaševanja violine, še vedno sliši, kako je on s svinčnikom udarjal ob stojalo; včasih vzamejo iz predala staro beležko, profesorjevih besed sploh ne znajo razbrati, “ampak vemo, kaj ste mislili”. In vendar je bil prof. Križnič za mnoge “vzor, celo oče številka dva”. Predsednica in ravnateljica SCGV Emil Komel, Franca Padovan in Alessandra Schettino, sta mu za več kot 40-letno sodelovanje izročili sliko goriške glasbenice in slikarke Cecilie Seghizzi z naslovom Razglašenje violin in briško kapljico, člani orkestra pa spomine, občutke in zahvale ter – v škatli, ki nekako spominja na škatlo za kakšno čudno godalo – “poseben instrument”, kraški pršut. Nato so mu predlagali, da bi dirigiral dodatek; ker pa ni več vajen imeti v rokah dirigentsko paličico, so mu dali ribiško palico s trnekom. In on je tudi to odlično opravil ter si prislužil še en dolg aplavz, objem občinstva.