Intervju

Hvaležen je mami, da pozna slovenski jezik

Hvaležen je mami, da pozna slovenski jezik

Piše Giulia Černic: Pogovor / Elia Chimenti, študent ekonomije

Elia Chimenti je nekdanji dijak goriškega znanstvenega liceja S. Gregorčič, ki je lani opravil novo maturo, letos pa študira na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sin italijanske družine se je s slovenskim jezikom srečal v otroških letih, danes pa se sam odločil, da bo nadaljeval študijsko pot v Sloveniji. Z mladim Goričanom, nekdanjim košarkarjem pri AŠZ Dom, sem se pogovorila o izbiri študija, prednostih, ki jih študentom ponuja Ljubljana, in željah o prihodnosti.
Najprej mi povej, kaj študiraš?
Obiskujem prvi letnik Ekonomske fakultete v Ljubljani, in sicer angleško smer. Prvi letnik je za vse študente ekonomije enak, nato v drugem letniku izbereš bolj specifično stroko, kot so management, marketing, mednarodno poslovanje, poslovna informatika itd.
Kaj bi rad študiral v drugem letniku?
Najbolj me zanima International Business (mednarodno poslovanje), mislim pa, da bom po koncu prvega letnika laže izbral.
Zakaj si izbral ravno ekonomijo?
Že od malih nog obožujem matematiko. Ljubezen do le-te mi je posredoval dedek, ki je sam zelo spreten s številkami. Poleg tega me je že na nižji srednji šoli pritegnil svet ekonomije in finance. Zanima me vedeti, kako se po svetu pretaka denar. Zaradi teh zanimanj sem se v petem letniku znanstvenega liceja odločil za študij ekonomije.
Kaj pa po končanem študiju?
Mislim, da so sanje vsakega ekonomista enake, in sicer imeti lastno podjetje. Želim si pa veliko potovati in biti v stiku z različnimi ljudmi različnih kultur.
Kako to, da se je tvoja družina, ki je popolnoma italijansko govoreča, odločila, da te vpiše v slovensko šolo?
Ko sem bil še zelo majhen, se je mama odločila, da mi bo ponudila možnost, da se naučim tudi slovenski jezik, in me vpisala v jasli v Slovenijo, kjer sem kasneje obiskoval tudi vrtec. Nato pa je zame izbrala slovensko osnovno šolo O. Župančič in nižjo srednjo šolo I. Trinko v Gorici. Po nižji srednji šoli pa sem šolanje nadaljeval na slovenskem liceju S. Gregorčiča; sploh si nisem postavil vprašanja, ali bi se raje vpisal na italijansko višjo šolo. Hvaležen sem mami, da je zame izbrala slovenske šole.
Zakaj pa si se zdaj odločil, da boš nadaljeval študij v Sloveniji?
V četrtem in petem razredu višje šole smo imeli različna predavanja in delavnice o temi usmerjanja. Spoznali smo različne fakultete tako v Sloveniji kot v Italiji. Šola je dijakom ponudila tudi možnost, da preživijo teden dni na univerzi, kar mi je omogočilo, da sem lahko primerjal različne načine dela na tej in oni strani meje. Slovenski sistem mi je bil bližji. Imel sem občutek, da je v Ljubljani pomembna kakovost študija.
Katere prednosti prinaša študij v Sloveniji?
Prednosti študija v Sloveniji je kar nekaj. Stroški na slovenskih univerzah so zelo nizki. Poleg tega status študenta prinaša večje popuste pri cenah prevoznih sredstev, učbenikov itd. Vsi študenti imajo možnost zaprositi za študentske bone, s katerimi lahko dobijo do dva popolna obroka dnevno po zelo nizkih cenah ali celo zastonj. Med prvim tednom v Ljubljani sem izvedel, da različne fakultete ponujajo celo športne aktivnosti, ki se jih lahko udeležujejo vsi študenti v zameno za zelo nizke vsote ali brezplačno. Na tak način spodbujajo v mladih željo po športni dejavnosti.
Katera misliš, da je glavna razlika med slovenskim in italijanskim sistemom na univerzi?
Naj predpostavim, da italijanskega sistema nisem poskusil na lastni koži, zato ju lahko primerjam le na podlagi pričevanj prijateljev in znancev. Na eni in na drugi strani meje te profesorji zelo verjetno ne poznajo po imenu, pač pa držijo evidenco le vpisnih številk. Kljub temu pa so profesorji na slovenskih univerzah vedno na razpolago za pomoč, kar je baje v Italiji manj pogosto. Odnosi so torej bolj človeški in razlika med profesorjem in študentom je manjša.
Zakaj si se odločil za angleško smer?
Mislim, da je ekonomija mednarodna veda, pri kateri je skupni jezik nujno potreben. Zaradi tega sem se odločil za angleško smer, saj je angleščina jezik, ki ga danes vsi poznajo. Poleg tega pa se rad družim z različnimi ljudmi in spoznavam nove kulture in navade. Na angleški smeri imam večino sošolcev iz Slovenije, približno polovica pa je tujcev. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

16.10.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!