Humanist v najbolj žlahtnem pomenu besede

Piše: DD Fotografije: DD

ŠteverjanHvaležen poklon msgr. Oskarju Simčiču

Msgr. Oskar Simčič, teolog in izobraženec, dolgoletni škofov vikar za slovenske vernike in škofijski kancler ter predsednik Goriške Mohorjeve družbe, ki je v 97. letu starosti umrl 3. avgusta letos, je bil po rodu iz Medane in na Brda je ostal navezan do zadnjega. Brici – občina Števerjan v sodelovanju z društvom F.B. Sedej in vaško skupnostjo iz Medane – so mu 4. novembra priredili občuten večer z naslovom Kadarkoli sem videl človeka, zmeraj mi je bil brat in sestra, na katerem so se z besedo in pesmijo poklonili njegovemu spominu. Kot je uvodoma povedala občinska odbornica Martina Valentinčič, sta msgr. Simčiča zaznamovala široka razgledanost in dobro poznavanje današnje družbe. Bil je priljubljen profesor in pedagog, predvsem pa oseba, ki je v sredo svojega delovanja vedno postavljal človeške stiske in težave, dušo in čutenje našega človeka. V duhu cerkvenega nauka, ki je izhajal z Drugega vatikanskega koncila, je imel pred sabo celostnega človeka: “Ni dovolj reševati duše, reševati moramo človeka.” V letih 1956-1972 je bil v Števerjanu najprej kaplan, nato župnik. Županja Franca Padovan je v svojem pozdravu poudarila, da bi “brez vztrajnosti in pokončne drže” msgr. Simčiča ne imeli vaškega Sedejevega doma, v katerem že desetletja potekajo kulturne, vzgojne in rekreativne dejavnosti. V imenu vseh Števerjancem in Jazbincev mu je tudi za to izrazila iskreno in globoko hvaležnost. Kljub visokim funkcijam “je vedno ostal srčen, skromen in družaben, želel si je stika in iskrenega pogovora z ljudmi … Naj nam bo njegovo srčno delovanje v navdih, da tudi sami postanemo boljši ljudje”. Župan občine Brda Franc Mužič je izrazil ponos in zadovoljstvo, da imajo v Brdih takšne ljudi, kakršen je bil Oskar Simčič. Obudil je nekaj spominov iz otroških let, ko je bil tudi sam strežnik in so se v Medani ponašali s tem, da so imeli kar šest župnikov; marsikdo izmed njih je deloval tudi v Gorici in okolici. Brici so trdoživo ljudstvo, je dejal, še naprej naj si prizadevajo za enoten prostor, “delujmo v sožitju, podajmo si roke”. Da so Brda to, kar so, ima zasluge tudi msgr. Simčič, za kar ga Brici globoko cenijo.

Na večeru so izzvenele sladke Gradnikove besede o Brdih, nato pa je Aleš Simčič (na sliki) prebral žive spomine na strica, “gospoda Oskarja”, ki jih je napisala prof. dr. Danila Zuljan Kumar. Jezikoslovka, po rodu iz Medane, ga je v vasi videvala že v otroštvu, pobliže ga je spoznala ob koncu študijskih let, na izletu v Milan, kjer je msgr. Simčič maševal enkrat mesečno; nato kasneje, ko je vodila Gradnikove večere, za katere je g. Oskar na njeno povabilo pripravil “imenitno 45-minutno predavanje, začinjeno z lastnimi spomini na pomembna Medanca”, Gradnika in Zorzuta. Enkrat ga je srečala tudi na medanskem pokopališču, kjer se je izkazal za izjemno občutljivega človeka, ki ji je znal vliti tolažbo in umirjenost. G. Oskar je bil “skromen, neizstopajoč, dokler ga nisi spoznal pobliže. Takrat pa se ti je pred očmi odprla vsa njegova veličina, resnična veličina izjemno modrega, občutljivega človeka, ki mu je bilo za sočloveka zelo mar”. Njej je bilo dano uvideti to njegovo “skrito karizmo”, “prepoznati vzor človeka, humanista v najbolj žlahtnem pomenu besede”.

Hadrijan Corsi je v svojih spominih orisal zgodbo Sedejevega doma in se pri tem poklonil msgr. Simčiču: on je namreč odigral odločilno vlogo pri postavitvi hrama, “ki je bil in je življenjskega pomena za naš slovenski živelj”. Ta zgodba je bila tragična, saj je bila stavba med vojnama “gnezdo fašističnih zborovanj”. Po številnih zapletih so v drugi polovici 60. let le začeli postavljati dom, “ogromno je bilo prostovoljnega dela domačinov, toda največji garač je bil g. Oskar”. Za to in za drugo naj župnija, občina in društvo poskrbijo, da se monsinjorju postavi spominska plošča, je še dejal nekdanji župan na večeru, ki ga je s tremi primernimi pesmimi sklenil MePZ Sedej pod vodstvom Patricka Quaggiata in ob klavirski spremljavi Petra Sobana.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme