Dežela FJk

Hiše so sicer obnovili, a so se vasi izpraznile

Hiše so sicer obnovili, a so se vasi izpraznile

40. obletnica potresa, ki je močno prizadel Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino

Pred 40 leti, 6. maja 1976, je ob 9. uri zvečer strašen potres močno prizadel tudi Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino. V Bardu je umrlo 11 ljudi in v Reziji 7. Veliko je bilo ranjenih v teh in drugih občinah, kjer živijo Slovenci. Cele vasi so bile porušene. Ljudje so zapustili hiše in si niso upali več vrniti se vanje.

Privi dnevi po potresu so bili težavni. Ljudje so bili prestrašeni, niso vedeli, kaj naj naredijo, kako naj se organizirajo, kako naprej. Po radiu in televiziji so izvedeli za stotine in stotine mrtvih v Huminu, Pušji vasi, Buji, Osoppu, Majanu… Končni obračun je bil strašen: približno tisoč mrtvih in veliko ranjenih.
Prišlo je do velike solidarnosti iz Italije, Slovenije (takrat je bila še v Jugoslaviji), iz drugih evropskih daržav in iz vsega sveta, še posebej iz tistih dežel, kjer so delali furlanski in beneški emigranti, ki so bili poznani po svoji poštenosti, delavnosti in navezanosti na rojstne kraje.
Po potresu se je hitro začela obnova. Tudi močan potres 15. septembra, ki je še enkrat prestrašil ljudi in napravil veliko dodatne škode, ni zaustavil začetka obnove in upanja v boljše čase.
Katastrofa je po eni strani odprla rane, po drugi pa veliko željo ljudi po hitri obnovi. Italijanska vlada je s posebnimi zakoni in finančnimi podporami priskočila na pomoč Furlaniji, medtem ko je Slovenija namenila veliko podporo Beneški Sloveniji. V veliko pomoč pri obnovi poškodovanih hiš in projektiranju novih pa so bili še posebno slovenski tehniki, inženirji in arhitekti, ki so ponudili svoje znanje in tehnologijo, ki so jo pridobili med obnovo makedonskega glavnega mesta Skopje, ki ga je leta 1963 porušil močan potres. Če ni prišlo do podrtja veliko starih hiš in če je obnova hitro napredovala, je zasluga tudi slovenskih tehnikov, ki so med beneškimi podjetji, inženirji in arhitekti (naj za vse omenimo arh. Valentina Z. Simonittija) našli dobre sogovornike.
Popotresna obnova je dala nov zagon domačemu gospodarstvu. Nastala so nova zidarska podjetja, obrtniki so imeli veliko dela, občinam so takrat namenili veliko finančnih sredstev za ureditev infrastrukture. Posebnost te obnove je bila, da so bili Deželi in občinskim upravam zaupani velika pooblastila in odgovornosti pri obnovi hiš in javnih delih.
Popis prebivalstva leta 1981 je pokazal, da so Nediške doline v desetih letih izgubile še 1598 ljudi. Ni bila dovolj popotresna obnova, niso bile dovolj tovarne z mešanim kapitalom. Ko se je izničilo tradicionalno kmetijsko gospodarstvo in se ni povedalo ljudem, kako bi s kmetijstvom le lahko živeli, je bilo vse zaman, nič več ni moglo zaustaviti odseljevanja mladih moči.
Osemdeseta leta so se začela v znamenju nekega ekonomskega in kulturnega razvoja. Po zaslugi sporazumov, ki sta jih Italija in Jugoslavija 10. novembra leta 1975 podpisali v Osimu, mestu v deželi Marke, da bi končno zaprli vprašanje meja, ki je nastalo po drugi svetovni vojni, so se tudi za Nediške doline pokazale nove perspektive. Z mešanim kapitalom so bile ustanovljenje nekatere tovarne v Benečiji in Reziji, ki so nudile delo mladim in s tem možnost, da so ostali doma.
Ob 10-letnici potresa, leta 1986, je Dom objavil podatke o škodi v slovenskih občinah in vaseh. V Terskih dolinah je bila prava katastofa. V Bardu je umrlo 11 ljudi, na desetine jih je bilo ranjenih. Pokonci ni ostala nobena hiša. V sosednji tipanjski občini je potres posul polovico hiš, druge pa so bile hudo poškodovane. V Ahtnu je bila najbolj porušena vas Subid. Posutih je bilo 90 hiš, tudi zvonik se je podrl, medtem ko je cerkev čudežno ostala nepoškodovana. V občini Fojda je bila zelo prizadeta vas Čaniebola, tudi cerkev je bila močno poškodovana. V Reziji so našteli 7 mrtvih in 75 ranjenih. 510 hiš je bilo podrtih in 723 poškodovanih. Samo 131 jih je ostalo nepoškodovanih.
V Nediških dolinah, hvala Bogu, v potresu ni bilo mrtvih in ranjenih, bilo pa je veliko škode. V Dreki je bilo poškodovanih 159 hiš, v Garmaku 316, deset so jih morali porušiti. V Prapotnem je bilo poškodovano 90 odstotkov stavb, v Podbunescu pa skoraj 96 odstotkov, nekatere so morali podreti. V Sovodnjem je bilo poškodovanih 276 hiš, v Sriednjem pa 254 – 28 so jih morali podreti.
V občini Svet Lenart je bilo poškodovanih 496 stavb – 39 so jih morali podreti. V Špetru so morali do tal podreti in sezidati 70 hiš, popravili pa so jih 685.
U. D.

05.05.2016

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!