Kultura

Grozi slovenščini zares digitalno izumrtje?

Grozi slovenščini zares digitalno izumrtje?

Slovenščini brez nadaljnjega razvoja jezikovnih tehnologij grozi digitalno izumrtje, so po poročanju Slovenske tiskovne agencije povedali v Ljubljani na predstavitvi rezultatov študije Jeziki v evropski informacijski družbi.

Slovenska strokovnjaka s področja jezikovnih tehnologij sta 24. septembra v Ljubljani predstavila rezultate mednarodne študije, ki opozarja, da vsaj 21 evropskim jezikom – vključno s slovenskim – grozi tako imenovano digitalno izumrtje. Da bi se temu izognila, mora Slovenija poskrbeti za primeren nadaljnji razvoj jezikovnih tehnologij za slovenščino.

Študija z naslovom Jeziki v evropski informacijski družbi je bila izvedena v okviru evropske mreže odličnosti Meta-net, ki jo sestavlja 60 raziskovalnih centrov iz 34 držav, med njimi tudi Institut Jožef Stefan (IJS). Projekt sofinancira Evropska komisija.

Več kot 200 strokovnjakov je v študiji, ki je dokumentirana v seriji 30 belih knjig projekta Meta-net, za vsakega od jezikov ocenjevalo podporo jezikovnim tehnologijam na štirih področjih: strojno prevajanje, govorne tehnologije, procesiranje pisnega jezika in dostopnost jezikovnih virov.

Pri ocenjevanju ravni podpore jezikovnim tehnologijam za 30 od približno 80 evropskih jezikov so nato prišli do sklepa, da je ta za 21 od 30 ocenjevanih jezikov “neobstoječa” ali v najboljšem primeru “nizka”.

Nekaj jezikov, npr. islandščina, latvijščina, litvanščina in malteščina, je dobilo najnižjo oceno v vseh kategorijah. Na drugi strani lestvice je bila le angleščina ocenjena kot jezik z “dobro podporo”, medtem ko nobeden od jezikov ni dobil ocene “odlična podpora”.

Angleščini sledijo nizozemščina, francoščina, nemščina, italijanščina in španščina kot jeziki s “povprečno podporo”, jeziki kot baskovščina, bolgarščina, katalonščina, grščina, madžarščina, poljščina in tudi slovenščina pa so bili ocenjeni z “delno” oziroma “fragmentarno podporo”, kar jih uvršča v niz ogroženih jezikov.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil raziskovalec na IJS ter sodelavec pri projektu Simon Krek, so za slovenščino ta trenutek najbolj kritične točke razpoznava govora, pomenska interpretacija besedila ter tvorba besedila in slovnice za računalnike.

Da bi dosegli napredek pri reševanju teh kritičnih točk, bi po besedah Kreka morali sprejeti dolgoročne programe razvoja jezikovnih virov in orodij in vzpostaviti mehanizme, ki zagotavljajo, da bodo ti načrti uresničeni.

Med drugim je treba digitalizirati kulturno dediščino Slovenije in vzpostaviti skupno infrastrukturo za hranjenje, vzdrževanje in distribucijo izdelanih virov in orodij. Le tako si bomo v prihodnosti zamislili denimo aplikacijo Siri v slovenščini, popolnoma digitalizirani NUK, celoten šolski sistem v oblaku ali slovenščino v sistemih sprotnega strojnega tolmačenja in podnaslavljanja.

Rezultat jezikovnih tehnologij so sicer računalniške aplikacije, ki znajo procesirati človeški govorjeni ali pisni jezik. Znani zgledi jezikovnotehnoloških računalniških programov so denimo črkovalniki in slovnični pregledovalniki, interaktivni osebni pomočniki na pametnih telefonih (npr. Siri na Applovem Iphonu), strojni prevajalniki, spletni iskalniki ter sintetizatorji govora v avtomobilskih navigacijskih sistemih.

Danes se jezikovnotehnološki sistemi v prvi vrsti opirajo na statistične metode, za katere so potrebne izjemno velike količine pisnega in govorjenega gradiva. Predvsem pri jezikih z relativno majhnim številom govorcev je težko zbrati potrebne količine podatkov.

“Če jezika ne znamo obvladovati na primeren način, praktično ne moremo uporabljati teh tehnologij in posledično zaostajamo,” je pojasnil vodja slovenske ekipe pri projektu Marko Grobelnik. “Slovenija na tem področju kar dobro napreduje, tako da ni razloga za jamranje, vendar pa to ne pomeni, da ni treba nadaljevati z delom,” je še dodal.

24.09.2012

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!