Grenak veliki šmaren
Sredi avgusta so se v Porčinju spomnili 154. obletnice smrti male pastirice in vidkinje Tereze Duš, ki jo je Devica Marija leta 1855 po izročilu nagovorila v slovenskem beneškem narečju. Le malo več kot dvajset kilometrov stran, v Zavrhu v občini Bardo, pa je letošnji veliki šmaren pustil našim rojakom grenak priokus, saj se na Božjo Mater niso mogli obrniti z molitvami in pesmimi v svojem slovenskem narečju. Župan je namreč podpisal odredbo, ki v dopoldanskih urah ni dovoljevala procesije v čast Vnebovzeti. Kot so poročali tudi drugi mediji, sta župnika Renza Calligara, ki že več kot 50 let zgledno skrbi za ohranjanje in ovrednotenje slovenskega terskega izročila, zaradi česar je bil večkrat tudi šikaniran, letos po obredu pričakala karabinjerja in ga legitimirala. Verniki v farni cerkvi sv. Florijana v Zavrhu so bili osupli in prizadeti, ko je nato oznanil, da procesije letos ne bo in da bo šel sam molit na pokopališče.
Opozicija v občinskem svetu je zaradi županove odredbe ogorčena. Kot nam je povedal kulturni in družbeni delavec Igor Cerno, imajo v občini že dalj časa veliko težav. Prvi občan ne spoštuje volje farne skupnosti pri organiziranju verskega praznika, z njo ne išče dialoga. Težave imajo tudi tamkajšnja slovenska društva, saj občinska uprava otežuje njihovo javno delovanje, “z nami se igra kot mačka z mišjo”. Vaška skupnost iz Zavrha je užaloščena, išče politično in družbeno podporo, da bi z županom končno le našla pot sodelovanja. V tem duhu je v ponedeljek o zadevi spregovoril tudi predsednik deželnega Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, ki se je mudil na obisku pri videmskem nadškofu msgr. Riccardu Lambi. Dogodek je boleč, in vendar pelje pot do sloge in sožitja med pripadniki različnih jezikov – tudi pod varstvom Matere Božje – samo prek pogovora.
