Gre za krajo slovenske imovine brez primerjave v zgodovini!

Piše: Jurij Paljk

Sečnja gozdov na Slovenskem (Na sliki žalostni pogled na posekan Trnovski gozd)

Dne 19. aprila letos se je končno zgodil protest tudi v Trnovskem gozdu. Trenutno namreč v Trnovskem gozdu izvajajo dela na kar 23 (!!!) sečiščih, kar drugače povedano pomeni, da sekajo in žagajo gozdove na veliko. Izjemno povečanje sečnje, velikost območij delovišč in stanje v naravi po sečnji so domačine krajev po Trnovsko-Banjški planoti tako razburili, da so ustanovili civilno iniciativo in na državo naslovili zahtevo po drugačnem gospodarjenju z gozdovi. Območja sečnje so si zaradi vse glasnejših protestov domačinov ogledali predstavniki civilne iniciative skupaj z novogoriškim županom Klemnom Miklavičem, predstavniki Slovenskih državnih gozdov, Zavoda za gozdove Slovenije ter Gozdarskega inštituta Slovenije, poslancema Eleno Zavadav Ušaj in Matjažem Nemcem, državnim sekretarjem na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Antonom Harejem in ajdovskim županom Tadejem Beočaninom.

“Sečnja in spravilo lesa v državnih gozdovih v Trnovskem gozdu se izvajata skladno z zakonodajo na podlagi odločb Zavoda za gozdove Slovenije, ki temeljijo na veljavnih gozdnogospodarskih načrtih za to območje,” so po srečanju sporočili iz družbe Slovenski državni gozdovi. S povečanim obsegom sečenj rešujejo zaostanke pri uresničenju gozdnogospodarskih načrtov iz let pred tem, so dodali. Zavod za gozdove skupaj z gozdarsko inšpekcijo opravlja reden nadzor sečišč. Doslej so pri sedmih še nekončanih sečiščih ugotovili kršenje predpisov, pomanjkljivosti pa so bile delno že odpravljene, deloma pa realizacijo ukrepov v zadnjih mesecih ovirajo neugodne vremenske razmere,” so sporočili iz kabineta novogoriškega župana.

“Sečišča bodo končana še pred začetkom vegetacijske dobe, najkasneje do 1. maja, s čimer bodo preprečili večje poškodbe na mladju po olistanju. V letošnjem letu bodo sečnjo in nego v Trnovskem gozdu izvedli na 75,2 hektara, prihodnje leto pa predvidoma na 85,25 hektara gozdov,” so povedali v družbi Slovenski državni gozdovi.

“Starejši gozdarji nas opozarjajo, da so včasih, ko je bilo več revirnih gozdarjev, bolje gospodarili z gozdovi in tudi dosledneje opažali težave, ki jih je bilo treba odpraviti,” je v izjavi za javnost povedal novogoriški župan.

Samo ta kratki uvod zato, da boste bolje razumeli nelagodje tistega, ki piše. Rojen sem bil v majhni vasi, večina malih kmetov je imela tudi majhne gozdiče po Vipavskem, s katerimi so pa ravnali zelo skrbno. Sam se spominjam pripovedi očeta, ki je skupaj s stricem Milanom po drugi vojni z dvema volovskima vpregama zvečer šel čez Goro v Zadlog, kjer sta naložila drva, peljala sta vino in ga zamenjala za drva. Nazaj grede je stric Milan padel pod voz in si zlomil nogo, oče ga je naložil na voz in počasi z dvema vpregama prišel do Ajdovščine, od koder so odpeljali strica Milana v bolnišnico, da so mu dali nogo v mavec. Spominjam se, kako močno je delovalo pripovedovanje na nas otroke, vse to sta s stricem naredila, da ne bi sekala v domačem gozdu. Pred leti sem govoril s starim gozdarjem v Bohinjskem kotu, sklonil je glavo in trdo rekel, da “bi bilo za postreliti vse, ki tako divje sekajo gozdove, nobenega spoštovanja do gozodov ni več!” Danes se vozim že leta in leta na delo po avtocesti od Vileša do Gorice in nemočno opazujem, kako kolone slovenskih tovornjakov vozijo plemeniti slovenski les v Italijo, kolegi mi pripovedujejo, kako je ista slika na Gorenjskem, saj odvažajo prvovrstni les v Avstrijo. Gre za krajo slovenske imovine brez primerjave v zgodovini. Kaže pa tudi na naš odnos do narave.

Požagane površine govorijo o nas bolj, kot smo si sami pripravljeni priznati.

Kaj je značilno za slovenske gozdove?

Kakšna je površina slovenskih gozdov? 1.176.754 hektarov (ha) ali 58 % površine države.

Koliko lesa je v slovenskih gozdovih (lesna zaloga)? 356.746.000 kubičnih metrov (m3) ali 303 m3 /ha

Kolikšen je delež iglavcev v slovenskih gozdovih? 46 % 

Kolikšen je delež listavcev v slovenskih gozdovih? 54 % 

Koliko lesa povprečno priraste v slovenskih gozdovih (prirastek)? 7,5 m3 /ha/leto.

Koliko drevesnih vrst raste v slovenskih gozdovih? Več kot 70 različnih drevesnih vrst.

Koliko lesa lahko letno posekajo v Sloveniji (letni možni posek)? 6.985.621 m3

Koliko lesa so posekali v letu 2019? (dejanski posek)? 5.287.863 m3

Katere drevesne vrste rastejo v Sloveniji?

Bukev (Fagus sylvatica) je v Sloveniji najpogostejša drevesna vrsta, saj kar 75 % gozdne površine poraščajo gozdovi, v katerih je prisotna. Imenujemo jo tudi mati slovenskih gozdov. Je zelo prilagodljiva vrsta, ki uspeva skoraj po vsej Sloveniji, razen v alpinskem pasu, na poplavljenih območjih in na zelo suhih rastiščih.

Smreka (Picea abies) je prilagodljiva drevesna vrsta in raste na zelo različnih rastiščih od visokogorja do nižin. V gorskem svetu je naravno prisotna, sestoji v nižinah pa so posledica sadnje v preteklosti.

Jelka (Abies alba) je za bukvijo in smreko tretja najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji in je ekološko in gospodarsko zelo pomembna.

Plemeniti listavci: lipa, lipovec, veliki jesen, gorski brest in poljski brest, gorski javor in ostrolistni javor ter divja češnja.

Drugi trdi listavci: pravi kostanj, mali jesen, črni gaber in drugi.

Mehki listavci: jelše, breze, topoli in vrbe.

Gozdni rezervati in pragozdovi

Slovensko gozdarstvo vključuje tudi skrb za naravo in ohranjanje naravnega gozda.

Začelo se je leta 1892, ko je gozdar dr. Leopold Hufnagel odločil, naj delček roških gozdov v Kočevju ostane izvzet iz gospodarjenja. Ta gozd se danes imenuje Pragozd Rajhenavski Rog in je eden večjih pragozdnih ostankov v Sloveniji. Danes je v Sloveniji 170 gozdnih rezervatov in pragozdov s površino 9.508 ha, kar predstavlja skoraj 1 % slovenskih gozdov.

Pragozdovi in gozdni rezervati so zavarovani, v njih sečnja in drugi ukrepi niso dovoljeni. Prepuščeni so naravnemu razvoju. Na terenu so označeni z dvema modrima črtama na deblu drevesa. 

Za pragozdove predvidevamo, da v njih niso nikoli gospodarili oz. da človek nanje ni neposredno vplival. Gozdni rezervati so v preteklosti že bili gospodarjeni, kasneje so bili zavarovani in prepuščeni naravnemu razvoju.  Zanje so značilna velika in stara drevesa, velik delež odmrlih dreves (stoječih in ležečih), velika biotska raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst ter gliv. Imajo izjemen pomen za ohranjanje narave in številne druge pomembne vloge.

Kdo so prebivalci gozdov?

Življenjski prostor živali imenujemo habitat. V njem živali najdejo vse, kar potrebujejo za preživetje – hrano, vodo in kritje.  Gozd je življenjski prostor oz. habitat za različne vrste živali.

Velike zveri: medved, volk, ris

Rastlinojedi parkljarji: jelenjad, srnjad, divji prašič …

Dvoživke: žabe, močerad …

Ptice: sove, žolne, detli, ptice pevke …

Žuželke: hrošči, mravlje, metulji, žuželke v tleh …

Ostali sesalci: zajec, veverica, polh, jazbec …

Zavarovane vrste v gozdovih

Nekatere rastlinske in živalske vrste so redke in njihov obstoj je ogrožen, zato so zavarovane. To pomeni, da posebej skrbimo za njihov obstoj, jih ne vznemirjamo in ohranjamo njihov življenjski prostor.

Velike zveri: medved, volk, ris.

Dvoživke: vse dvoživke so zavarovane vrste (žabe, pupki, močerad …).

Ptice: sove, detli, žolne …

Žuželke: hrošč rogač, bukov in alpski kozliček, hrošč puščavnik …

Drevesa: tisa, bodika.

Rastline: močvirski tulipan, evropska gomoljčica, kukavice …

Kaj je Natura 2000?

Območja Natura 2000 so posebna varstvena območja, katerih cilj je varovanje biotske raznovrstnosti. Ta območja so namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst in habitatov (življenjskih prostorov), ki so redki ali ogroženi. S trajnostnim, sonaravnim in večnamenskim gospodarjenjem z gozdovi ohranjamo gozdove in s tem življenjski prostor rastlin in živali. Območja Natura 2000 zajemajo 37 % slovenskega ozemlja.  Zajemajo več kot 50 % slovenskih gozdov, gozdovi pa predstavljajo več kot 70 % Nature 2000 v Sloveniji.

Zakaj so gozdovi pomembni za ljudi?

Ljudje smo že od nekdaj povezani z gozdom. Gozd nam nudi hrano, zatočišče, les in številne druge ekosistemske storitve. Izboljšujejo kakovost zraka, ki ga dihamo. So vir čiste pitne vode. Les nam zagotavlja material za ogrevanje, gradnjo, izdelke in vir zaslužka. Zaradi črpanja ogljika iz ozračja so pomembni pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Na strminah preprečujejo nastanek plazov in tako ščitijo infrastrukturo pred poškodbami. Gozdovi predstavljajo prostor za rekreacijo in sprostitev. Obisk gozda dokazano koristi zdravju, sprošča in pomirja. So sestavni del naše krajine, brez njih bi bila Slovenija drugačna. Slovenci smo “gozdni narod”.

Žledolom v slovenskih gozdovih, 30. januar – 10. februar 2014

Omenjeni žledolom je bil največja naravna katastrofa v slovenskih gozdovih do zdaj. Žledolom je poškodoval več kot polovico slovenskega ozemlja • 9 milijonov m3 lesa je bilo močno poškodovano (dvakrat več kot se letno poseka v slovenskih gozdovih).

Kdo so lastniki slovenskih gozdov?

Vsak peti Slovenec je lastnik gozda. V Sloveniji je približno 413.000 lastnikov gozdov. V lasti imajo 75 odstotkov slovenskih gozdov, lokalne skupnosti so lastnice štirih odstotkov gozdov, 21 odstotkov gozdov pa ima v lasti slovenska država. Državni gozdovi zavzemajo več kot 230.000 hektarjev, kar je 21 % vseh gozdov v Sloveniji. Gozdne posesti so v Sloveniji majhne. Povprečna gozdna posest meri 2,9 ha – 6 nogometnih igrišč. Za Slovenijo so značilne majhne in razdrobljene gozdne posesti. Neugodna struktura gozdnih posesti: 66 % lastnikov ima v lasti le do 1 ha gozda. 30 % lastnikov gozdov je doma na podeželju, 60 % pa v mestih. Lastniki gozdov so tako ženske kot moški (približno polovica lastnic gozda je žensk). Nekateri lastniki gozdov so neaktivni.

Pomen gozda v času epidemije

Gozd je v času epidemije postal še pomembnejši. Postal je poslednje zatočišče, kjer smo lahko svobodnejši (brez mask), je prostor sprostitve in rekreacije telesa in duha. V času epidemije se je obisk gozda povečal, z njim pa tudi nekatere negativne posledice: npr. odlaganje odpadkov v gozdovih, vožnje z motornimi vozili in hoje izven urejenih poti.

(podatki so vzeti s spletne strani Zavoda za gozdove Slovenije)

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme