Gradimo prihodnost doma - Poslovna konferenca Zamejske gospodarske koordinacije

Poslušati želje in potrebe mladih, jim stati ob strani, jim posredovati izkušnje in ustvariti podjetniško okolje, v katerem bi lahko ostali. Tako so prepričani pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, ki bo tudi v prihodnje organiziralo podobne konference, kot je bila v sredo, 5. novembra, na Visoki šoli MIB v Trstu. Na sredini poslovni konferenci z naslovom Gradimo prihodnost doma so sodelovali številni gostje, prisostvovali pa dijaki slovenskih višjih šol. Med publiko so med drugim sedeli tudi sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan, sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, generalni konzul v Trstu Gregor Šuc in predstavniki drugih zamejskih gospodarskih združenj, ki skupaj sestavljajo Zamejsko gospodarsko koordinacijo.

Dobrodošlico prisotnim je izrazila časnikarka Valentina Oblak, ki je vodila vsa omizja posveta. Uvodni nagovor je imel ustanovitelj MIB-a Vladimir Nanut, ki je poudaril, kako je podjetništvo v povezavi z mladimi generacijami ključna tema za prihodnost Evrope, ki naj temelji na miru, blaginji ter harmoničnem in solidarnem razvoju in rasti. Sledil je pozdrav predsednika SDGZ Fabia Pahorja, ki je izpostavil pomen grajenja prihodnosti doma s posebnim poudarkom na potrebah mladih. Izpostavil je tudi uspehe Zamejske gospodarske koordinacije, ki združuje zamejske stvarnosti s skupnimi in različnimi potrebami. Pozval je mlade, naj se nikoli ne bojijo in odkrito povedo, kaj si želijo za skupno prihodnost našega območja. Zadovoljstvo z uspehom koordinacije je izrazil tudi Dejan Židan, ki je napovedal, da bo matica z nadgradnjo zakona še dodatno utrdila temelje sofinanciranja gospodarskih pobud v zamejstvu. Vesna Humar pa je poudarila, kako dragocena je izkušnja tujine in kako lepo se je nato vrniti ter to izkušnjo vnesti v domače okolje.

Z motivacijskim govorom je mlade navdušila projektna menedžerka v Pipistrelu Nina Malalan, ki je izpostavila pomen poguma, inovativnosti in sodelovanja pri uresničevanju podjetniških idej ter poudarila, da je morala iti v svet, da se je zavedela, kako krasno in posebno je naše zamejstvo: “V življenju sledite srcu in vašim željam,” je dodala.

Dogodek so sestavljali trije paneli. Na prvem panelu z naslovom Pregled trenutnega stanja: Mladi, dobre prakse in izzivi v zamejstvu so sodelovali predstavniki podjetniškega in razvojnega okolja: direktorica Primorskega tehnološkega parka Tanja Kožuh, vodja sektorja za spodbujanje podjetništva na SPIRIT Slovenija Irena Meterc, lastnik kleti Gradis’ciutta–Sinefinis Robert Prinčič, odgovorna za komunikacijo pri SDGZ Ingrid Scozzai in idejna začetnica pobude MiP – Mladi in podjetni Sanela Dropulić. Govor je bil o priložnostih, dobrih praksah, intuicijah, pogumu in pridobivanju izkušenj. “Približajte se svetu dela z voljo doseči rezultat in poglobite svoje znanje ter ideje,” je poudaril Prinčič. Irena Meterc je spregovorila o zgodbah slabega in dobrega prenosa podjetij, Tanja Kožuh o tem, kako največjo strast povezati s poklicem in biti uspešen. Sanela Dropulić je pozvala mlade, naj ne hitijo, naj ostanejo zvesti svojim idealom in razumejo dragocenost časa, ki je neprecenljiv: “Pazite, kako upravljate z njim.” Ingrid Scozzai pa jim je prepričljivo položila na srce, da se ne smejo bati biti odprti, aktivni in vpijati izkušenj.

Na drugem panelu Zamejstvo skozi oči mladih so svoje poglede in izkušnje predstavili publicist pri Primorskem dnevniku Jadran Vecchiet, ravnateljica doma za starejše v Babincih Ana Antolić, direktorica Porabje, d. o. o., Anita Vajda, Simon Kummer iz SGZ Mladi iz Celovca in Mateja Clarici iz ZKB Mladi. Govorili so predvsem o tem, kaj pomeni biti del zamejstva, o življenju na obmejnem oz. čezmejnem območju, o perspektivah zamejskih skupnosti ter o tem, kako mladim koristijo študijske in delovne izkušnje v tujini.

Boljših delovnih pogojev in višjih plač v Sloveniji in Avstriji kot razlogu za selitev sta se dotaknili predvsem govornici iz Hrvaške in Porabja, hkrati pa izpostavili tudi nekatere dobre prakse čezmejnosti in možnosti razvoja zamejskega območja. O demografskem padcu, širjenju obzorij in izkušnjah v tujini je spregovoril Kummer, ki je nakazal tudi pereče točke na Koroškem. Mateja Clarici in Jadran Vecchiet pa sta govorila o slovenski narodni skupnosti v Italiji in perspektivah tega območja. Mateja Clarici je prepričana, da mora mlad človek izkoristiti tisto, kar čuti, ter slediti svojim željam – ne glede na to, ali so doma ali kje daleč. Vecchiet pa je izpostavil še neizkoriščen gospodarsko-družbeni potencial tako naše dežele kot slovenske narodne skupnosti.

Zaključni panel Od idej do akcije: Zaključki in predlogi je povezal ključne predstavnike Zamejske gospodarske koordinacije – predsednika SDGZ Fabia Pahorja, podpredsednika Slovenske gospodarske zveze v Celovcu Feliksa Wieserja, predsednico Združenja za gospodarstvo RAST Lucijo Vupora, predsednika Gospodarske zbornice SLO CRO Saša Muminovića, predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs ter državno sekretarko Vesno Humar.

Pri tem omizju je bilo slišati, kako je treba ovrednotiti in negovati manjšine, saj je večkulturnost pravzaprav duša Evropske unije. “Petdeset milijonov prebivalcev Evrope je pripadnikov manjšin, sinergija Evrope pa je prav v bogastvu kultur in kulturne dediščine,” je izpostavil Wieser, ki je dodal, da so lahko manjšinci ambasadorji in vezni člen med domovino ter državo, v kateri živijo. Kako pomembno je v matici stalno opozarjati na pomen podpore in financiranja zamejstva ter zamejskega gospodarstva, je poudarila Vesna Humar. Pozornost Slovenije do zamejstva sta z zadovoljstvom pozdravila tako Pahor kot Muminović. Slednji se je veselil konkretnih projektov v okviru Zamejske gospodarske koordinacije. Pahor pa je poudaril, da so se časi spremenili in da ljudje vedno bolj razumejo, da je manjšina dodana vrednost in bogastvo območja. Slovenski ponos in trmo je treba na obmejnem območju trdno ohraniti in ju predati mlajšim generacijam, sta bili prepričani tudi Andrea Kovacs in Lucija Vupora, ki sta izpostavili pomen ustvarjanja in razvijanja okolja, v katero se lahko mladi vrnejo, delujejo in najdejo zadoščenje tudi v gospodarskem smislu.

Posvet je mladim ponudil veliko iztočnic, mnenj in izkušenj za nadaljnje odločanje ter delovanje na študijski, delovni in življenjski poti. Kot narodna skupnost upamo, da bo to doma.