Goriški volčiči in volkuljice premagali zlo Cruelle de Mon
Tabor volčičev in volkuljic SZSO se je letos odvijal v koči sv. Jožefa v Žabnicah
Najmlajši člani goriškega stega Slovenske zamejske skavtske organizacije so se med 22. in 27. julijem mudili v koči sv. Jožefa v Žabnicah: prvi dan so sicer obiskali še jezero Cavazzo, nato pa jih je zlobna Cruella de Mon, obsedena z živalskimi krzni, zaprla v skrito graščino, tj. kočo sv. Jožefa v Žabnicah.
Skavtski vzgojni predlog namreč predvideva, da se sestanki in tabori odvijajo v pravljičnem svetu: volčiči in volkuljice med letom rastejo z Zgodbo o džungli, tabore pa bogati vsakič druga pravljica ali zgodba iz risank. Pravljični okvir volčičem pomaga, da z igro spoznavajo življenje v naravi, urijo skavtske veščine in se učijo spoštljivega življenja v skupini. Letos je bila na vrsti pustolovščina iz risanke 101 dalmatinec: v tej Disneyjevi risanki krdelo dalmatincev beži pred Cruello de Mon, zlobno modno oblikovalko, ki si želi izdelati krzno iz pikčastih kožuhov.
V krdelu je bilo letos kar 24 otrok med osmim in desetim letom starosti v glavnem iz Gorice in okoliških vasi. Zaradi tako številne skupine so se skavtski voditelji odločili, da bodo letošnji program namenili še predvsem utrjevanju prijateljskih vezi in spoštljivega odnosa do bližnjega. Volčiči in volkuljice so med taborom spoznali, da so sočutnost, dobra volja in pomoč drugemu ključne značilnosti za gradnjo pristnih odnosov. Prav s temi “sestavinami” so med zadnjo veliko igro pripravili napoj, s katerim so naredili konec Cruellinemu zlu in sebičnosti. Še nekaj dni pred tem so zapustili Cruellino skrito graščino, saj jim je pretila nevarnost, da bi zlobnica iz njihovih kožuščkov izdelala zaželeno krzno. Iz strahu so se zatekli v sosednjo vas Ukve, kjer so prenočili v dvorani ob cerkvi. Naslednjega dne je skupina pikčastih kap že korakala po kolesarski poti nazaj do Žabnic: vsi dalmatinci iz Gorice so se odločili, da se je z zlom treba soočati in ga izkoreniniti, ne pa bežati pred njim. Tistega dne sta na taborni prostor prišla psa poštarja in dalmatincem prinesla šifrirani recept za premagovanje zla. Na vrsti je zato bil naslednji izziv, in sicer razvozlati recept za čarobni napoj in utrditi skupinske vezi za poslednji boj s Cruello de Mon. Najmlajši skavti in skavtinje so se na tako preizkušnjo pripravili v prejšnjih dneh: z raznimi delavnicami so izboljšali svoje kulinarične, gledališke, glasbene in plesne sposobnosti, najbolj pogumni pa so uspešno opravili pot preživetja. Sončno vreme je dovolilo, da so se varovanci lahko preizkusili tudi v raznih vodnih in tipično skavtskih igrah, kot sta roverček in skavt-ball. Vsak dan so s pomočjo voditeljev pripravili taborni ogenj, ob katerem so se ob mraku predstavili s skeči, večerni program pa popestrili še z igranjem na kitaro in petjem. Vrstili so se tudi v pisanju dnevnika in otrokom primernem poglabljanju božje besede ter pripravi na sveto mašo, ki jo je na dvorišču koče s pogledom na sv. Višarje daroval pater Jan. Med vsemi dejavnostmi so otroci pod vodstvom kar osmih voditeljev, klanovcev in pomagačev spoznali, da je ključ premagovanja hudobije sposobnost postaviti se v kožo bližnjega. Prijateljske vezi so torej postale tako tesne, da jih ni zamajalo niti Cruellino zlo. V soboto so se praznovanju uspešnega tabora pridružili še starši, s katerimi so volčiči, volkuljice in voditelji sneli zastavo SZSO, prežagali jambor in si po Pesmi slovesa obljubili, da bodo tudi vsak dan brez rute skrbeli za zdrave, trdne odnose.
Prava pravljica, ki so jo volčiči in volkuljice pričarali z voditelji SZSO, se je tudi tokrat sklenila s srečnim koncem. Vsi že nestrpno čakajo september, ko bodo v njihov svet igre sprejeli nove obraze.
