Druga etapa Goriškega camina, na voljo tudi romarski potni list in GPX-sledi
Šestdeset pohodnikov se je v soboto, 9. novembra, udeležilo vodenega pohoda po drugi trasi Goriškega camina (Iter Goritiense) od Zagraja do Mirenskega gradu. 26 kilometrov dolga etapa, ki vodi po razgibanem kraškem terenu, je po mnenju nekaterih najlepša od štirih etap dobrih 80 kilometrov dolgega Goriškega camina, ki povezuje Oglej in Sveto Goro. Na njej je, kot bi se sprehajali po razstavi kraške krajine z vsemi njenimi znamenitostmi, začinjena pa je še s številnimi ostalinami prve svetovne vojne in sapo jemajočimi razgledi.
Pohodniki, večinoma z italijanske strani meje, kar nekaj pa jih je prišlo tudi iz Slovenije, so bili za zgodnje vstajanje in sprejem izziva nagrajeni s čudovitim vremenom. Zjutraj je bilo resda le šest stopinj Celzija, potem pa je sonce pokazalo svojo moč, tako da se je med vzpenjanjem po valovitem kraškem terenu marsikomu od potu orosilo čelo. Ob prihodu na Mirenski grad, ko je začela svetloba dneva že ugašati, pa je bilo spet nekaj stopinj hladneje, kar pa ni moglo ohladiti navdušenja in malih osebnih zmagoslavij ob prehojeni poti.
Na zbirnem mestu pred železniško postajo v Zagraju so ob osmih zjutraj vsi udeleženci prejeli romarski potni list. Po zgledu številnih drugih caminov ga ima zdaj tudi goriški. Vanj pohodniki vpišejo osebne podatke, v nekaterih krajih na poti pa bodo v kratkem na voljo žigi, ki jih bodo lahko vtisnili v ta dokument posebnega pomena, ki odpira vrata v prenočišča ob poti in še dolgo po prehojeni poti spominja na lepe in morda tudi manj lepe trenutke na njej, vsekakor pa je dokaz o tem, da jo je pohodnik res prehodil.
Na prvem vodenem pohodu so udeležencem romarske potne liste žigosali predstavniki oglaševalske agencije Tmedia, ki je poskrbela za njihov tisk in pripravo žigov, sicer pa skrbi za komunikacijo pri čezmejnem Interreg projektu Walk2Spirit, v okviru katerega Goriški camino nastaja. Po Zagraju je žigosanje romarskih potnih listov potekalo še v Martinščini, na Vrhu, Cerju in Mirenskem gradu.
Novost Goriškega camina, ki ga je kar nekaj posameznikov in skupin že prehodilo tudi v lastni režiji, so tudi GPX-sledi, ki jih je mogoče uvoziti s spletne strani itergoritiense.eu. Te bistveno olajšajo orientacijo med hojo, saj je dovolj pogledati na začrtano pot na zemljevidu, ki se pokaže na ekranu telefona, in dileme, ali hodimo v pravo smer ali ne, ni več.
Za prijetno presenečenje vseh pohodnikov je na trgu v Martinščini poskrbel župan Občine Zagraj Marco Vittori, saj je samoiniciativno pripravil nekaj hrane in pijače. Oboje je šlo po prvih dveh urah in pol hoje dobro v promet. Sledil je vzpon do Debele Griže, spust do Vrha, Brestovca in neprijetnega prehoda regionalne ceste v dolini, kjer pa so karabinjerji prijazno poskrbeli za kratkotrajno zaporo ceste, da je lahko karavana pohodnikov varno prečkala sicer zelo prometno cesto.
Tudi dolg, a vseskozi blag vzpon do meje s Slovenijo in naprej proti Cerju ni pokvaril dobrega vzdušja med udeleženci, ki so med hojo navezovali stike, in lepo je bilo opazovati, kako pohodniki dveh narodov klepetajo in se tako spoznavajo, sklepajo nova prijateljstva. “To je zame Evropska prestolnica kulture, to druženje in povezovanje ljudi z obeh strani meje,” je bil navdušen Andrea Bellavite iz Fundacije Socoba, ki skupaj s Frančiškanskim samostanom Sveta Gora kot vodilnim partnerjem izvaja projekt Walk2Spirit in v njegovem okviru ureja Goriški camino.
Največja pohvala in dokaz o uspešno izvedenem pohodu so bila vprašanja udeležencev, kdaj bo sledil nov organiziran pohod in po kateri od preostalih etap Goriškega camina, ki so se vrstila že med potjo, pa tudi ob njenem zaključku in vrnitvi z avtobusom do izhodiščne točke. Organizatorji pohoda so jim zagotavljali, da kmalu in da bodo o tem pravočasno seznanjeni na spletni strani Iter Goritiense in po drugih kanalih obveščanja.
