“Gorica in Nova Gorica naj bosta zgled Evropi, da se stvari lahko spremenijo”

Piše: DD Fotografije: DD

Gorica / Romano Prodi na predstavitvi Volčičeve knjige

V nabito polni podturnski cerkvi v Gorici je bila 8. maja v organizaciji SKGZ in skupine I visionari predstavitev knjige Dimitrija Volčiča A cavallo del muro, italijanskega prevoda oz. različice knjige Iz ozadja, ki je izšla leta 2020. Med uglednimi gosti so bili navzoči nekdanji predsednik RS Borut Pahor, goriški prefekt Raffaele Ricciardi, nadškof Carlo Redaelli in Volčičeva vdova; z zamudo je prišel tudi nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi.

Volčič (1931-2021) je bil novinarski zvezdnik svetovnega slovesa, ki je osebno poznal številne protagoniste polstoletne evropske polpretekle zgodovine, izjemen politik, senator in evroposlanec, univerzitetni profesor, vizionar, Evropejec in kozmopolit, prefinjen in ironičen izobraženec, očarljiv pisatelj, ki je živel v več evropskih prestolnicah ter si kot zadnji dom izbral Gorico, kjer si njegov spomin zagotovo zasluži vsaj ime ulice, trga ali parka (župan Ziberna je to zagotovil). Knjiga A cavallo del muro (založba Sellerio), ki je nastajala celih deset let, je obenem pričevanje, avtobiografija, zgodovinski esej, v katerem se prepletajo še vedno aktualne analize in razmišljanja, ki nam pomagajo razumeti današnji čas, zaradi česar – je bilo slišati – bi lahko bila tudi odličen šolski učbenik. Mojster novinarstva, ki je bil hkrati človek milega značaja, sposoben z empatijo in radovednostjo prisluhniti vsakemu sogovorniku, je bil prepričan, da bo Evropa močna, samo če se bo razširila na Balkan. Te in druge njegove trditve iz knjige so še vedno zelo aktualne, pravzaprav preroške.

To in marsikaj drugega so v pogovoru z Margherito Reguitti povedali urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai ter Volčičev dolgoletni sodelavec in prijatelj Livio Semolič, ki sta knjigo uredila, ter goriški župan Rodolfo Ziberna. Dobrodošlico prisotnim je uvodoma izrazil zgodovinski župnik podturnske “cerkve odprtih vrat” Ruggero Dipiazza.

Na večeru je dolg in bučen aplavz izzval iskren objem med Borutom Pahorjm in Romanom Prodijem, dvema izmed glavnih protagonistov nepozabnega slavja na Trgu Evrope 30. aprila 2004 zvečer. Da bi bila združena Evropa danes močnejša, je treba narediti še veliko, je na vprašanje Margherite Reguitti “iskreno in brutalno” odgovoril nekdanji predsednik italijanske vlade in Evropske komisije. Veliko smo zgradili, sedaj pa oklevamo. Širitev na vzhod morajo spremljati reforme evropskih institucij. Meje EU so še vedno trn v peti evropske politike, vojna v Ukrajini teh procesov ni pospešila. Sramotno je, da Evropa še ni bila sposobna mediacije v omenjenem sporu, pa tudi to, da še vedno nima ne enotne zunanje politike ne obrambe. Skupne obrambe niti ne moremo imeti, če samo Francija ima atomsko orožje in pravico do veta v Varnostnem svetu ZN. In vendar bi bil evropski predlog posredovanja in miru nujen! Evropa je žal postala zgolj podaljšek Nata, ki je sicer neobhodno potreben, in vendar odloča, stara celina pa uboga, sicer neenotno. Razdeljeni veliko ne bomo dosegli, krivda je naša, ker nimamo skupnega glasu, zato imamo tudi zelo majhno težo. Zato potrebujemo “skok naprej”.

Na vprašanje, ali je ob pogledu na nekatere države po širitvi iz leta 2004 občutil razočaranje oz. obžalovanje, je Prodi dejal, da demokracija nujno potrebuje potrpežljivost. Upanje polaga v mlade rodove, ki naj gojijo večkulturnost, v tako izobrazbo, ki ne deli, ampak povezuje. Gorica in Nova Gorica naj bosta kot laboratorij integracije zgled vsej Evropi, da se stvari lahko spremenijo, je še dejal. Ustvariti bi morali priložnost, da se ob EPK2025 zbere vsa Evropa, morda s srečanjem kulturnih ministrov, kar bi dogodku vtisnilo močan simbolni pomen.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme