Gledališka poletna dejavnost v polnem teku

Piše: Davorin Devetak

Trst / Nekaj zapoznelih utrinkov iz sezone Rossettija

Tržaška gledališča so najavila novosti naslednje sezone, s poudarkom na najzanimivejših naslovih in izvajalcih. K temu se bomo vrnili, kdor pa je radoveden, lahko pobrska po spletnih straneh in na www.teaterssg.com odkrije ponudbo našega gledališča v znamenju gesla “Brezmejne nežnosti”. Na naslovu www.ilrossetti.it je koledar kakih 80 naslovov za sezono 2024/2025, s katerimi Stalno gledališče FJK – Il Rossetti praznuje 70-letnico. Na www.teatroverdi-trieste.com so abonmajski in izvenabonmajski koncerti simfonične sezone od 15. septembra dalje in napovedane opere Verdija, Mozarta, Puccinija, Wagnerja, Donizettija, Bernsteina ter balet Don Kihot z ljubljansko SNG Opera in balet; na blagajni se lahko že potrdijo lanska mesta oz. nakupijo nova.

V polnem teku so poletne prireditve, a pred temi bi rad paberkoval nekaj zlatih zrn iz komaj zaključene sezone Gledališča Rossetti. Marca sem si ogledal ironično aristofanovsko dramatizacijo Homerjeve Iliade, Il gioco degli dei (Iliada, igra bogov) Francesca Niccolinija za skupino Il Quadrivio, ki jo ob njem sestavljajo še Roberto Aldorasi, Alessio Boni in Marcello Prayer. Vsi štirje so tudi režiserji postavitve. V razposajeni vojni parodiji so na eni strani grški in trojanski nesrečni junaki Ahil, Patroklos, Hektor, Priam, Odisej, na drugi bogovi Zevs, Hera, Atena, Hermes, Afrodita, Ares, Apolon, spet nesrečni liki mita, ki se vmešavajo in vplivajo na človeške zadeve, kar kaže na aktualnost z današnjimi vojnimi prizorišči, morijami. V odlični zasedbi ob karizmatičnem Boniju (Ahiles/Zevs) kraljuje prešerna Iaia Forte (Hera).

Zamudil sem nekaj načrtovanih ogledov, npr. Kafkovo Una relazione per un’accademia (Poročilo za neko akademijo) z režiserjem in izrednim igralcem Tommasom Ragnom, ter delo Giacomo, avtorski projekt Gianpiera Alighiera Borgie in Elene Cotugno, ki je sama interpretirala dva pomenljiva posega Giacoma Matteottija v senatu. Rossetti je delo uvrstil na spored ob stoletnici smrti velikega pisatelja novecenta in socialističnega branilca demokracije, ki ga je fašistični režim surovo umoril. Na La7 je bila o tem krasna “lekcija” zgodovinarja Alessandra Barbera, ki je spet na voljo za ogled na www.la7.it.

Uspelo pa mi je uloviti Učno uro, klasiko gledališča absurda romunsko-francoskega dramatika Eugena Ionesca (1909–1994), v režiji Antonia Calende ter dramsko-filozofski razmislek Ezra in gabbia o il caso Ezra Pound (Ezra v kletki ali primer Ezra Pound), ki ga je napisal in režiral Leonardo Petrillo. Bravurozna interpreta sta bila Nando Paone oz. Mariano Rigillo. Prvi se je predstavil v vlogi profesorja, ki daje inštrukcije in izpelje logične zanke relativnostne etike do take skrajnosti, da postane celo morilec. Drugi pa je boleče podoživel skrajnega “politično nekorektnega” kritika kapitalističnega suženjstva financ in oderuštva, ameriškega pesnika Ezro Pounda (1885–1972), ki je pred vojno živel v Italiji in se navdušil za Mussolinija, a za to drago plačal po vojni z zaporom in dolgoletno psihiatrično segregacijo v domovini. Vichyjevskega profesorja, ki s smrtjo kaznuje neuko in navihano učenko (noro prepričljiva Daniela Govannetti) ob vihranju zastave s kljukastim križem, smo videli kot pendant obtoženemu-obtoževalcu “v kletki”, ki se je po prestajanju kazni vrnil v Italijo, v Benetke, kjer je pokopan na otoku S. Michele. Napačno povezan le z idejno-kulturnim svetom desnice, ravno tako kot francoski pisatelj Louis-Ferdinand Céline, Pound nedvomno še danes govori s svojimi Cantos, ki jih je na odru občuteno brala Anna Teresa Rossini.

Poletne prireditve tudi na prostem

Junija se je odvijal niz predstav Let’s Play na vrtu Muzeja Sartorio v režiji gledališč La Contrada, Miela in SSG. V petek, 28. junija, je bila ponovitev avtorskega projekta Patrizie Jurinčič Finžgar Kaplja soli z omenjeno igralko in kitaristom Janošem Jurinčičem, 29. in 30. junija pa krstna izvedba komične in duhovite predstave SSG Chevap.Chef s Frankom Korošcem v vlogi kuharskega mojstra “s sedmimi zvezdicami”, ki je s Sabrino Moreno, Martinom Lissiachom in Evo Mauri soavtor teksta o kulturni kontaminaciji.

Konec tedna se je v Miramarskem gradu kot sad sodelovanja med Miramarskim parkom in muzejem ter gledališči Rossetti in Verdi že v četrto na dvorišču pred gradom odvijal dvojni dogodek, in sicer soboto, 29. 6., ob 21.30 Koncert ob zatonu, v nedeljo, 30. 6., ob 5.19 pa Koncert ob zori. Na prvem je nastopil orkester Verdija pod taktirko Alviseja Casellatija, ki je z znanim igralcem Stefanom Rubinijem izvajal skladbo Gaetana Pugnanija Werther za recitatorja in orkester.

Najpogumnejši pa so lahko zarana ob sapici z morja uživali v dvojici Mozartovih kvintetov K 407 za rog in godala ter K 581 za klarinet in godala v izvedbi solistov Verdija. Violini Stefana Furinija in Valentina Dentesanija, violi Davida Briatoreja in Elisabette Chiappo, čelo Slovenke Simone Slokar ter rog Chiare Bosco in klarinet Marca Masinija so se izredno uigrali, še posebej v drugem koncertu, proti koncu, ko so vrnili vso genialno lahkotnost in zrelost neodložljivega Salzburžana. Svojska igra blagoglasnih instrumentov in frfotajočih ptic z bližnjega gozdička, promenada enigmatskega galeba pred poslušalci in glasbeniki, ki se je spokojno dvignil v let proti morju, in fascinantno prizorišče pred fasado avstro-ogrske zgradbe s plapolajočo trikoloro je bil edinstveni kraj srečevanja med severnim in sredozemskim svetom, kot se dogaja tudi v magični Mozartovi glasbi. Ganljivo slovo prijateljev glasbenikov od priljubljenega kolega korepetitorja Verdijevega gledališča, dragega Hilarija Lavrenčiča, ki nas je dan prej zapustil v cvetu zrelosti.   

Po tako izvirni uverturi so na vrsti gledališke seanse Rossettija po vrtovih Miramarskega parka v nizih: I segreti dei giardini dell’Arciduca (Skrivnosti vrtov nadvojvode) o posebnostih in genezi parka (do nedelje 7. 7.), Green Shakespeare (Zeleni Shakespeare), odlomki o naravi iz najslavnejših bardovih del (9.–19. 7.), in letošnja novost Discorsi amorosi (Ljubezenski pogovori), ki jih “gre poslušati in brati ob zatonu”, z igralko Stefanie Rocca (20.–24. 7.).

Dulcis in fundo. Tudi Občina Trst skupaj s partnerji ponuja briljanten koledar Il Suono di Trieste, ESTATE 2024 (Zvok Trsta, POLETJE 2024). Na Gradu sv. Justa bo v sodelovanju z Gledališčem Verdi 12. 7. Puccinijeva opera Turandot (dir. Enrico Calessi), 18. 7. Beethovnova Deveta simfonija (dir. Alessandro D’Agostini) in 21. 7. Orffova Carmina Burana (dir. Giuseppe Grazioli).

Festival operete 2024 pa napoveduje v Verdiju 16. 7. Sogno di un valzer (Sen o valčku) Oscarja Strausa, 8., 10. in 11. 8. La Contessa Maritza (Grofica Marica) z glasbo Emmericha Kálmána in dirigentko Stephanie Pradourox. Na Gradu sv. Justa bo 19. 7. Ti racconto … la vedova allegra (Pripovedujem ti … veselo vdovo) z glasbo Franca Lehárja … Vse podrobnosti na spletni strani Verdija in na www.triesteoperetta.it.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme