Intervju

“Gledališče je zato, da nam da misliti, nas veseli, žalosti, velikokrat razjezi”

“Gledališče je zato, da nam da misliti, nas veseli, žalosti, velikokrat razjezi”

Piše Iva Koršič: Pogovor / Danijel Malalan, umetniški vodja in direktor SSG Trst

Danijela Malalana, gledališkega in filmskega igralca, pevca z lepo oblikovanim, prijetnim glasom in režiserja, navezanega na rodni Kras in Primorsko, dobro poznajo še posebno tisti, ki obiskujejo Slovensko stalno gledališče (SSG) Trst, v katerem je začel svojo igralsko pot. Leta 1993 se je namreč vpisal na ljubljansko AGRFT, na kateri se je usmeril v študij dramske igre in umetniške besede, in jo l. 1997 z vlogo Antoina v predstavi Viktor ali otroci na oblasti v letniku velikih gledaliških mojstrov, Jožice Avbelj in Borisa Cavazze, tudi končal. Diplomiral je l. 2000. A njegova vedoželjnost ga je pozneje, po raznolikih igralskih izkušnjah v raznih slovenskih gledališčih, popeljala še na Fakulteto za management v Kopru in na European School of Economics London. Od lanske jeseni je bil umetniški vodja SSG, letos maja pa je dobil imenovanje za direktorja istega gledališča za dobo treh let. Prav zaradi te njegove zanimive študijske, predvsem pa poklicne poti, sem ga zaprosila za pogovor, na katerega je vljudno pristal. Prijaznost in razpoložljivost sta gotovo dve izmed njegovih odlik. Ker ga poznam že veliko let, od njegovih prvih igralskih nastopov, in ker je kar precej mlajši od mene, ga bom v pogovoru, za katerega se mu prisrčno zahvaljujem, kar tikala.

Morda bi uvodoma na kratko še sam kaj povedal o sebi in svojih življenjskih izbirah.
Lahko rečem, da sem v prijetnem življenjskem obdobju. Delo je zelo pestro in dinamično, kar mi ustreza. Nisem ravno obseden z nekimi nadnaravnimi silnicami, mislim pa, da se vsaka stvar zgodi ob pravem času. In “fajn” je, ko se to zgodi skoraj naravno, harmonično. Ob tem bi rad izkoristil ta kratki uvod, da se ti zahvalim, da tako zavzeto slediš delovanju SSG pa tudi mojemu delu.
Od letošnjega julija opravljaš funkcijo direktorja SSG Trst. Kateri vzgib te je sploh gnal, da si se prijavil na natečaj za to zahtevno službeno mesto?
Mogoče je to mesto poiskalo mene. Dejstvo je, da je SSG objavilo razpis in zdelo se mi je samoumevno, da sem se prijavil. Saj je šlo za skoraj logično nadaljevanje dela le v nekoliko drugačni funkciji, če gledam izrazito formalno, saj sem bil v zadnji sezoni umetniški koordinator SSG in realiziral program, ki ga je sestavil moj predhodnik, režiser Igor Pison, z zelo zanimivimi dramskimi izbirami. Prejšnjo sezono je krasilo geslo Kulturni dvom, kar je že pregovorno izhodišče vsakega umetnika, gledališčnika še posebej. Letošnja sezona pa bo zelo ženska, v smislu vsebin, avtoric, režiserk, zato tudi “Nedvomno čudovita”. Pa tudi fantje bodo prišli na svoj račun. V poletnem času smo že imeli dve predpremieri, eno na tržaškem gradu Svetega Justa, drugo v Ljubljani na Festivalu Dobimo se pred Škucem, saj je Škuc koproducent v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana pri projektu Na valovih, avtorice Saše Pavček, sicer priznane igralke, v režiji Alena Jelena, kjer blestita Barbara Cerar in Jurij Drevenšek. Veseli me, da bo uradna premiera tega dela v Gorici, v Kulturnem centru Lojze Bratuž, v ponedeljek, 11. novembra. Na Slofestu 2019 je bila premiera predstave Zois_IT. SI v režiji Sabrine Morena in koprodukciji gledališča Miela iz Trsta, v goriškem Kulturnem domu v okviru Komigo baby pa še premiera otroške predstave Na dvorišču z Romano Krajnčan, v koprodukciji z DreamArtom in v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana. Kmalu pa bosta še uradno odprtje sezone in premiera Goldonijeve Krčmarice Mirandoline, v režiji Katje Pegan in produkciji SSG. Goriška sezona SSG pa se bo uradno začela 22. oktobra z muzikalom Briljantina (Grease), v goriškem gledališču Verdi, v sodelovanju z Občino Gorica ter KCLB in Kulturnim domom.
S katerimi občutki si prvič stopil v gledališče kot “šef”?
Priznam, da z mešanimi občutki. Vsekakor večinoma pozitivnimi. Glede na to, da s SSG, z občasnimi pavzami, sodelujem že, odkar pomnim, saj sem kot srednješolec in gledališki akviziter prodajal abonmaje, nato obiskoval gledališko šolo, po končani AGRFT pa v SSG igral nekaj rednih sezon, nato pa kot gostujoči in domači igralec obenem, pri raznih projektih, velikokrat sodeloval, sem vedel, kam in zakaj vstopam. Kot bi se vrnil domov, z drugo obleko na sebi, a s polnim kovčkom že prej vsega naštetega v roki. Teater pa je vedno poln presenečenj. Gre za različne pristope. Nekateri zagovarjajo tezo, da organizacijo vodi nekdo, ki jo pozna, drugi pa, da je bolje, da je upravitelj nekdo, ki tega okolja ne pozna. Pri obeh variantah so pozitivne in negativne lastnosti. Kaj je ali bo bolje, pa bom zvedel čez čas.
Kako so te v tej novi vlogi sprejeli igralski kolegi, saj navsezadnje si še zmeraj v njihovih vrstah? Kot znano, nastopaš z Alessandrom Mizzijem in Eleno Husu v dvojezični predstavi Zois_it. si, v režiji Sabrine Morena, ki uvaja letošnjo sezono našega gledališča, pa v muzikalu Zadnjih pet let s Patrizio Jurinčič, v režiji Jasmin Kovic, in otroški igri Na dvorišču Ferija Lainščka in Lojzeta Krajnčana, z Romano Krajnčan in morda še kje.
Vse našteto velja. Vsekakor bi bilo nekoliko nenavadno, da bi se s sodelavci in kolegi, s katerimi se poznamo že dolgo, kljub drugačni funkciji in rahlo spremenjenim relacijam, obnašal drugače kot doslej. Odnosi so profesionalni, korektni, a sproščeni. Normalno je, da kdaj pride do napetosti. A to je del vsakega kolektiva. Kot v družini. Znotraj SSG imam še kar nekaj živih predstav, od monokomedije Kako postati Slovenci v 50. minutah, Soseska Evropa in zadnjega dela trilogije Zois_IT. SI, ob 200-letnici smrti Žige Zoisa, ki se je rodil v Trstu, in ki je, kot že rečeno in kot prejšnji dve, doživel premiero na pred kratkim končanem Slofestu 2019, sredi septembra. Vse tri predstave je režirala tržaška avtorica in režiserka Sabrina Morena, ki je ob Martinu Lissiachu in meni tudi soavtorica vseh treh predstav. Nadalje še uspešnica Resnica z režijo Alena Jelena do muzikala Zadnjih pet let v režiji Jasmin Kovic, ki smo ga pripravili v koprodukciji s SNG Nova Gorica, kjer bo na odru decembra in januarja, ter Glasbeno matico iz Trsta, pa še otroška predstava z Romano Krajnčan v koprodukciji z Dream Art d. o. o in v sodelovanju s Cankarjevim domom. V SSG bom kot igralec sodeloval v predstavah iz prejšnjih sezon ter v že predhodno domenjenih in ravnokar naštetih projektih. Glede igranja bo to več kot dovolj.
Kako ti sploh uspeva usklajevati ta različna tira, umetniškega in “upraviteljskega”? Mislim, da si tudi še zmeraj umetniški vodja SSG, tako da sočasno imaš vpogled v kar tri gledališke segmente. Ti le-to morda povzroča včasih kakšne težave?
Dobro je to in prav je tako, da se vse dogaja pod isto streho in za isto gledališko hišo. Tudi pogodba je tako usklajena, da vključuje vse naštete segmente, umetniškega, upraviteljskega in igralskega. Ob tem moram omeniti upravni svet s predsednico Bredo Pahor v prvi vrsti, vse sodelavce v upravi, igralce in tehnično osebje, s katerimi dobro sodelujem. Seveda se težave in ovire pojavljajo, a te spadajo k procesu in specifiki dela. Pomembno jih je prepoznati in poskušati odpraviti, popraviti ter najti prave rešitve. Tudi to je moje delo.
S katerimi kriteriji si izbiral predstave za letošnjo abonmajsko sezono in tudi to, kdo jih bo režiral? Vedno namreč pravimo, da SSG kot edino poklicno gledališče slovenske narodne skupnosti v Italiji ima, ali bi vsaj moralo imeti, posebno in tudi pomembno vlogo pri ohranjanju naše identitete na zgodovinsko večjezičnem stičišču. V predstavah bi moralo biti tudi čim bolj pozorno na jezik. Zato naj bi bila odrska govorica čim bolj izbrušena, saj se jezikovna mešanica sliši že vsepovsod.
Na izbiro repertoarnih predlog vpliva več različnih faktorjev. Formalne in praktične narave. Izziv je najti pravo razmerje med umetnostjo, zabavo in kratkočasjem, ki predstavlja tudi prijeten družbeni moment. Gledališče mora po statutu uprizarjati različne žanre predstav in različne vsebine. Vsaki dve sezoni mora biti na programu italijanski avtor. Pomembno je, da so prisotni klasiki kot tudi sodobni avtorji. In seveda slovenski. Izbira teksta je odvisna tudi od izbire in pripravljenosti režiserja ali režiserke na sodelovanje, od njunih želja. Od razpoložljivosti sodelavcev. Lahko se zgodi, da je zasedba zvezdniška, karkoli v našem prostoru lahko to pomeni, saj večina bolj pozna italijanske zvezde kot pa slovenske, pa bo predstava povprečna ali pa ravno obratno. In ravno v tem je čar gledališča. Glede jezika pa zadeva ni tako preprosta, kot bi si lahko mislili. Jezik na odru je, ravno tako kot v vsakdanjem življenju, živa zadeva. Seveda dikcija, govor, pravilna izgovarjava, vse to mora biti izbrušeno. Nivo jezika pa je odvisen od teksta in konteksta samega, od socialne in družbene pripadnosti posameznih likov, ki jih igralci interpretirajo in jim, tudi s pomočjo različnih jezikovnih registrov in nians, vdahnejo življenjskost in pristnost. Vsekakor za vse to skrbi gledališki lektor, ki se, skupaj z režiserjem, odloči, katera je najbolj primerna jezikovna koda za posamezno uprizoritev in posamezno vlogo. Res je, veliko gledalcev, predvsem mladih, ima občutek, da je jezik, ki ga slišijo na odru, drugačen od tistega, ki ga sami uporabljajo vsak dan. A tudi v vsakdanjem življenju menjujemo jezikovne registre, to pa je odvisno od situacije, v kateri se v določenem trenutku nahajamo, in od osebe, s katero se v tistem trenutku pogovarjamo. A se nam to zdi nekaj popolnoma samoumevnega. Podobno je tudi v gledališču, ki že dolgo ni več samo prostor vzvišene in povzdignjene odrske besede. In ne pozabimo, da se igralci in govorci, ki jim je jezik profesionalno orodje ali poklicni instrument, šolajo dolgo let, da osvojijo vse jezikovne različice in finese, če že ne celo življenje.
Misliš, da bodo gledalci z odobravanjem sprejeli letošnji izbor predstav? Gotovo ni lahko zadovoljiti okuse vseh. Vsak pričakuje, da mu bo naše gledališče nudilo kaj nenavadnega v tem morju vsakovrstnih umetniških ponudb, pa tudi na splošno sprostitvenih vab.
Na prvi del vprašanja bom lahko odgovoril ob koncu sezone. Dejstvo je, da imamo eno profesionalno gledališče, ki ponuja kar se da raznolike dramske predloge z upanjem, da bo tako zadovoljen čim širši krog gledalcev. Žal, velikokrat opazke prihajajo ravno od tistih, ki v gledališču že dolgo niso bili. Program je tako sestavljen, da vsak najde nekaj zase, in kot sem zapisal v uvodu k programski knjižici, je gledališče zato, da nam da misliti, nas veseli, žalosti, velikokrat razjezi. Zelo pomemben pa je tudi sprostitveni in družabni moment, ko vsaj za nekaj ur gledalci odmislijo takšne in drugačne tegobe, ki jih mučijo v življenju. Naj povem, da je bilo v lanski sezoni skupno 268 dogodkov, kar ni malo, in upam, da je vsak obiskovalec, teh je bilo nad 18.000, našel v videnem kaj pozitivnega. Prisotni in prepoznavni smo tako na lokalnem nivoju kot širše. Veliko gostujemo po celi Sloveniji. Če se le da in če nas povabijo, se udeležujemo tudi mednarodnih gledaliških festivalov. Začetek letošnje sezone je bil izletniško in muzikalsko naravnan. Zveste abonente in tiste, ki so potrdili ali vpisali abonma v poletni kampanji, smo popeljali na Reko, kjer so nas prisrčno sprejeli, najprej z vodeno predstavitvijo gledališča HNK Ivana pl. Zajca, nato še z ogledom muzikala Sunset bulevar, v katerem sodelujejo člani vseh ansamblov reškega gledališča: opera in balet, hrvaška ter italijanska drama HNK. Zadovoljen sem, da je bila tokrat z nami tudi skupina goriških abonentov. Polna dvorana čudovitega gledališča, poln oder izvajalcev, orkester in glasba v živo, napeta zgodba. Nadvse prijetna in navdihujoča izkušnja.
Zakaj pa nosi letošnja sezona ravno naslov Čudovita? Verjetno se ne nanaša zgolj na istoimensko predstavo Jureta Karasa?
Tudi zaradi tega. Pa tudi zaradi samih naslovov, vsebin in sodelujočih. “Nedvomno” pa je zraven, da je še vedno neka povezava s prejšnjo sezono. Želel sem, da je tudi navzven sezona naravnana z nekim pozitivnim sporočilom oz. geslom. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

21.10.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!