Intervju

Glasilo, ki pol stoletja povezuje Števerjance

Glasilo, ki pol stoletja povezuje Števerjance

Pogovor / Damjan Klanjšček, urednik Števerjanskega vestnika

Redke so vasi, ki se lahko ponašajo s svojim glasilom. Izjemne so tiste, kjer izdajajo lasten časnik že celih 50 let. Taka izjema je Števerjan, kjer bodo imeli v soboto, 12. januarja, ob 20. uri proslavo oz. praznovanje ob polstoletnem izdajanju Števerjanskega vestnika. K mikrofonu smo povabili glavnega urednika Damjana Klanjščka, ki smo mu hvaležni za prijazen obisk v uredništvu.

Kaj nam lahko poveš o nastanku Števerjanskega vestnika pred 50 leti?
Prva številka je izšla 12. januarja 1969. To so bila leta, ko je kulturno oz. prosvetno delovanje v vasi doživelo pravi razcvet. Februarja 1968 je začel delovati ansambel Lojzeta Hledeta; marca 1969 je bil odprt Sedejev dom; marca 1969 je nastalo Športno združenje Brda; maja 1971 je prvič potekal Festival narodno-zabavne glasbe. Poleg tega so bila izpeljana pomembna infrastrukturna dela, asfaltirane ceste, vodovod itd. Zamisel o glasilu je na društveni seji predstavil Marjan Terpin, sprejeta je bila z navdušenjem. Za pisanje in razmoževanje niso imeli primernih sredstev, tedaj je malokdo znal tipkati na stroj, in vendar so si pomagali.
Vestnik prinaša danes še največ novic o kulturnem delovanju, saj bi za druge teme bil “počasen” medij, ker pač izhaja štirikrat letno; v preteklosti je več časa izhajal tudi po enkrat mesečno, zaradi česar je prinašal tudi bolj sveže vesti o sejah občinskega sveta, strankine sekcije, društvenega odbora, pa o naboru, šolskih izidih, zapadlostih ipd.

Kakšno je bilo – in je danes – poslanstvo vestnika?
Cilj je od vsega začetka jasen, zelo mi je všeč in priznati moram, da sem ga dojel razmeroma pozno oz. sem potreboval precej časa, da sem ga povsem osvojil. Na prvo stran prve številke ga je zapisal Dominik Humar, tedanji predsednik društva Sedej: “Da bi čimbolj povezovali vse Števerjance”. Ljudje so čutili potrebo, da bi se družili, pa tudi, da bi sovaščane obveščali o raznih opravilih, da bi nudili koristne nasvete npr. o tem, kdaj morajo prijaviti vino, kdaj vpisati otroke v vrtec ali šolo ipd. Seveda je pomemben tudi kulturni vidik, da bi vsi Števerjanci imeli nekaj svojega v rokah in se čutili povezane med sabo. Od vsega začetka je pomembno, da vestnik lahko vsi Števerjanci berejo in vanj tudi pišejo o čemerkoli; da ga imajo za svojega. Danes smo ponosni na to, da vestnik prinaša 50 let kronologije vasi: popisani so vsi kulturni dogodki. In vse to je v bistvu dostopno vsem, saj smo ves arhiv naložili na portal društva www. sedej. org. Ne nazadnje je vestnik pomemben zato, ker nam daje možnost, da gojimo naš materni jezik: smo slovenska vas, toda po uradih ali v trgovinah se nam z lahkoto vsiljuje italijanski jezik. Marsikdo z rednim pisanjem v vestnik izboljšuje svoje znanje materinščine. Ljudje pišejo po svojih najboljših močeh, v uredništvu jim besedila popravimo in tudi od tega se lahko marsičesa naučijo.
Glavna vloga vestnika je vsekakor povezovanje: v Števerjanu veliko ljudi prihaja na naše proslave; so pa tudi taki, ki ne prihajajo. Z vestnikom v rokah se čutijo povezane s skupnostjo. To je za nas pomembno…

… tudi po 50 letih, ko smo z mobijem v rokah vsi “povezani” digitalno?
Prepričan sem, da ja. Vidim, da se ekipi, ki ima opraviti z vestnikom, radi pridružujejo tudi člani mladinskega krožka. Upam, da se bodo s časom vedno bolj zavzeli zanj in ga za menoj tudi prevzeli. Pomembno je, da se ohrani. Pisati ni lahko, potreben je napor; že po nekaj letih pa so vidni sadovi požrtvovalnega dela. In ljudje to jemljejo v roke.

Kdaj izhaja vestnik in kakšno naklado ima?
Vestnik izhaja pred Veliko nočjo, pred julijskim festivalom, po trgatvi in pred Božičem. Naklada znaša 540 izvodov: po enega prejme vsaka hiša v Števerjanu, 130 jih gre v Gorico in okolico, 30 v Trst, 20 drugam po tržaški pokrajini, 10 v srednjo Italijo, 50 v Slovenijo in šest v druge tuje države, od ZDA do Avstralije. Vestnik pošiljamo naročnikom brezplačno; stroške krijejo društvo oz. darovi, ki jih prejemamo v ta namen.

Od kdaj ga urejuješ ti in katere so smernice tvojega urednikovanja?
Urejujem ga od leta 2012. Društvu sem se približal leta 2007. Kmalu nato je tedanji urednik Marjan Drufovka mene in Gabrijela Langa povabil, da bi mu pomagala pri fotokopiranju; dela je namreč za dva dobra večera. Tako sem se približal uredništvu in, posredno, odboru društva ter po krajšem obdobju, ko je vestnik vodila Nikol Dorni, tudi sam prevzel njegovo krmilo. Počasi sem zbral skupino, ki zadnja leta odlično sodeluje. Da je slovenščina knjižna in čedna, skrbijo Martina Valentinčič, Costanza Frandolic, Nina Pahor in Stefania Beretta. Grafično oblikovanje vodi Elija Muzič, ki je pravi računalniški mojster.
Moje smernice so tiste, ki so bile zastavljene v začetku: povezovanje ljudi. Smo vas, v kateri gojimo raznolike dejavnosti, toda imamo nekaj, kar nas povezuje. Eni radi poslušajo zbore, drugi uživajo ob gledališki predstavi: vestnik prejemajo vsi. Od Marjana Drufovke sem “podedoval” to veliko željo, saj je tudi on močno navezan na vas in njene ljudi. Kot urednik je rad obiskoval starejše vaščane in se z njimi pogovarjal. Ena od teh je tudi gospa Marica Rožič, ki je umrla lani pri 104 letih: njej je posvečena izredna številka Števerjanskega vestnika. Vsi Števerjanci so jo poznali, tudi to jih je nekako povezovalo. Bila je simbol briške žene in matere, močan steber velike družine, ljubila je življenje. Mlade rad pozivam, naj se pogovarjajo s starejšimi osebami. Za jubilejno številko sem se pogovoril z Remigijem Cigličem: mladi si ne morejo niti predstavljati, kolikšno bogastvo je v takih ljudeh, koliko vsega znajo povedati! G. Remigij je zame pravi “starešina”, dober človek, s katerim se je lepo pogovarjati. To naj bo izziv za mlade, ki jih toplo vabim, naj se vključujejo v naše delo.

Imate uredniški odbor in sodelavce?
Uredništva “uradno” ni. Vestnik izdaja društvo Sedej, katerega člani se pogosto srečujemo. Odgovorni urednik je Ivan Vogrič, ki si vseskozi prizadeva za razvoj vestnika, jaz sem glavni urednik; drugi, ki pomagajo urejati glasilo, so že omenjene štiri lektorice, predsednica društva Ilaria Bergnach in grafični oblikovalec. Zraven so še sodelavci, ki so vedno pripravljeni pomagati, tudi tisti iz mladinskega krožka, ki se redno trudijo pri zlaganju glasila. Tudi med pisci je veliko sodelavcev, še predvsem tistih, ki skrbijo za redno beleženje društvenih dogodkov, za sodelavce pa lahko štejemo kogarkoli, ki v vestnik kaj zapiše, saj je to glasilo celotne vasi.

Kdo so bili tvoji predhodniki?
Odgovorni urednik v letih 1971-2008 je bil Edi Hlede. Glavni uredniki so bili Damijan Terpin (1988-1990), Ivan Vogrič (1991-1997), Marjan Drufovka (1998-2008), Nikol Dorni (2009-2011) in nato jaz.

Kaj bo na programu na proslavi 12. januarja v Sedejevem domu?
Sad sodelovanja z Novim glasom je govor vašega urednika Jurija Paljka, ki bo kaj povedal kot urednik “zunanjega” glasila. Vaš tednik bo v kratkem s prilogo “razširil” naš vestnik tudi tistim, ki ga ne prejemajo. V soboto bo na programu seveda moj govor, spregovorila bo županja Franca Padovan. Govornikov bi lahko bilo še dosti, a tvegali bi, da bi se slavje pretirano zavleklo. Glavna točka jubileja je izredna številka Števerjanskega vestnika, ki so jo naročniki prejeli med Božičem in novim letom. To bo ostalo! V tej številki je z izvirnimi besedili zapisana zgodovina vestnika. Na proslavi bomo na sproščen, prijeten in tudi zabaven način predstavili naš časnik in skupaj nazdravili obletnici. Proslavo želimo izpeljati v duhu praznovanja za Števerjance, Števerjanski vestnik in vse njegove ljubitelje. Praznik za okrogel rojstni dan!
50 let za vaško glasilo ni malo …
Potrebna je vztrajnost. Zraven so bile prave osebe v pravem trenutku, od prvih urednikov dalje. Bili so udarni, zagnani in vztrajni!

Danijel D.

10.01.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!