Glasbena matica si prizadeva za kakovost

Na Glasbeni matici se s tradicionalnimi pobudami odprtih vrat in poskusnih lekcij začenja novo šolsko leto s prenovljeno podobo, ki je posledica šolske reforme, kateri se je ustanova prilagodila z večletno pripravo na nove razmere, kot nam je pojasnil ravnatelj Bogdan Kralj:
“Razmere in pristop k študiju na Glasbeni matici so se v zadnjih letih bistveno spremenili. Nekoč so se učenci vpisovali, ker jih je glasba zanimala ne glede na talent, sposobnosti ali možnost kasnejšega vključevanja v glasbeni prostor. Šlo je za splošno glasbeno vzgojo, ki se je lahko razvila v razne smeri in je v prvi vrsti pripomogla k rasti človeka. Danes pa imajo ljudje veliko bolj specifične zahteve in investirajo svoj denar zelo previdno in premišljeno. V skladu s posledicami glasbene reforme in zaradi njih smo tudi na Glasbeni matici zelo jasno zastavili cilje in usmeritve naše pedagoške ponudbe. Na eni strani imamo strokovno izobrazbo, s katero sta povezani tudi izpopolnjevalna in koncertna dejavnost, na drugi pa ustrezamo tudi željam učencev, ki razmišljajo o glasbi kot o sredstvu za izražanje svoje ustvarjalnosti v prostem času. Naj bo usmeritev predakademska ali ljubiteljska, je strokovnost docentov in torej nivo pedagoške ponudbe na enaki ravni na obeh področjih. Od letošnjega šolskega leta bomo uradno začeli delovati na dvojnem tiru: predakademski nivo bomo okrepili z boljšimi pogoji dela, povečanjem ur pouka, večjimi možnostmi izpopolnjevanja, komornimi in orkestralnimi vajami. Učencem, ki študirajo samo iz veselja in brez posebnih ambicij, pa bomo ponudili več priložnosti za širšo glasbeno izobrazbo, ki se ne omejuje samo na študij glasbila”.
Se pravi, da bo Glasbena matica v povezavi z državnimi konservatoriji še naprej ponujala veliko več kot samo osnove glasbene izobrazbe tudi učencem s poklicnimi ambicijami.
Zaradi reforme bomo odslej lahko skrbeli za izobrazbo učencev do 19. leta starosti in na predakademskem nivoju. Učenci bodo imeli vsakoletne izpite v slovenščini, pred profesorji Glasbene matice, brazplačno in po potrebi tudi na sedežu šole, saj nam to pomembno prednost omogoča konvencija s konservatorijem Tomadini v Vidmu.
Kaj pa tržaški konservatorij?
Po vsaki logiki bi morala Glasbena matica najprej in najbolje sodelovati s konservatorijem v Trstu. Zaradi vztrajnega neupoštevanja naše specifike pa nismo žal prišli do skupne točke, medtem ko je naša pravica do uporabe slovenskega jezika našla veliko več posluha v Vidmu. V Trstu naši učenci sedaj lahko opravljajo v slovenščini le izpite iz teorije in solfeggia, in to proti plačilu.
Bodo letošnjo ponudbo obogatili novi učni predmeti?
Poleg “klasičnih” instrumentov imamo tudi pouk iz citer in diatonične harmonike, letos pa bomo verjetno uvedli tudi študij harfe z metodo Suzuki. V Trstu bomo potencirali godalni oddelek, v katerega smo v zadnjih letih investirali veliko truda z izpopolnjevalnimi tečaji in poletno šolo. Upamo, da bomo čim prej lahko uresničili željo po ustanovitvi orkestra sedanjih in nekdanjih učencev. Posebno pozornost bomo namenjali tudi solopevskemu oddelku, saj bomo poleg tečaja Ilarie Zanetti v Trstu odprli nov razred tudi v Gorici, kjer bo poučevala sopranistka Mojca Milič. Letos bomo v vseh treh pokrajinah ponovno uvedli tečaj predšolske glasbene vzgoje s strokovno izobraženimi pedagogi in v sodelovanju z nekaterimi šolami, ker se zavedamo pomena tega tečaja za primerno usmeritev otroka pred začetkom rednega študija instrumenta.
V Gorici bo začetek šolskega leta potekal verjetno v znamenju pomembne obletnice…
Praznovanje 50-letnice goriške Glasbene matice smo začeli s projektom Nokturno: učenci so izvedli skladbe o nočni temi, ki so se prepletale z branjem poezij in projekcijami. Večer je bil tako uspešen, da ga bomo ponovili še v Tržiču in mogoče tudi drugje. Medtem pripravljamo koncert docentov goriškega sedeža in osrednjo proslavo. Izšla bo tudi jubilejna brošura, ki dopolnjuje publikacijo 35-letnice.
Če sklenemo krog, je tudi videmska pokrajina vir posebnih zadoščenj s svojo živahno dejavnostjo.
V zadnjih letih so prišli zelo do izraza sadovi dela zadnjega dvajsetletja. Naša diplomanta David Clodig in Davide Tomasetig sta zdaj glavna akterja naše dejavnosti na Videmskem. Doživeli smo pravi razcvet glasbenih skupin, poleg tega pa dobro sodelujemo z dvojezično šolo.
Dosežki ustanove na celotnem deželnem ozemlju niso ostali neopaženi, saj je Glasbena matica pred kratkim prejela Red za zasluge za delovanje v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki ga podeljuje Republika Slovenija v osebi predsednika Republike Boruta Pahorja.
Priznanje je prišlo povsem nepričakovano in smo zelo počaščeni z utemeljitvijo, ki odraža naše čutenje do Glasbene matice, pripravljenost do dela in požrtvovalnost. Na poseben način so me navdušile besede: “Delovanje Glasbene matice je zgled nenehnih prizadevanj za kakovost in razvoj. Je tudi zgled visoko strokovnega in nesebičnega dela, ki ne priznava ovir, pač pa le priložnosti za krepitev notranje moči in ustvarjalne energije, ki jim jo med drugim daje tudi glasba”.
PAL

Pogovor z ravnateljem Bogdanom Kraljem ob začetku novega šolskega leta.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme