“Giro” na Goriškem

Piše: Jurij Paljk

Tritedenska kolesarska krožna dirka po Italiji, Giro d’Italia, je konec minulega tedna zaznamovala našo deželo, še posebej pa Goriško in bližnja Brda v Sloveniji. Če bi se omejili samo na športno dogajanje, bi morali povedati, da je Giro, kot pogovorno kličemo to kolesarsko dirko, ena od treh najbolj pomembnih in najstarejših kolesarskih dirk na svetu. Pa pri tej kolesarski dirki ne gre samo za šport, saj je Giro veliko več kot to. Dogajanje, ki je povezano z njim, ima velikanski odmev v javnosti, saj ga ni svetovnega in ne državnega, kaj šele krajevnega medija, ki o tej kolesarski dirki ne bi poročal. Goriška, Gorica, Nova Gorica in Brda na obeh straneh državne meje so se dalj časa pripravljali na obisk dirke, saj so hoteli izkoristiti priložnost, da se posredno in neposredno predstavijo širši italijanski in svetovni javnosti. Neposredni televizijski prenosi velikih medijskih hiš, med njimi je italijanska državna RAI na prvem mestu, pomenijo ogromno za predstavitev navad, lepote krajev, znamenitosti in seveda tudi zgodovine, ljudi. Navada je, da se v roza barvo, ki je barva italijanske krožne dirke, odene vse mogoče, od koles do razstavnih oken trgovin, velikih napisov ob cestah, po katerih drvijo kolesarji. Že nekaj let je prepovedano pisati na asfalt naših cest, zato so bili napisi ob cestah toliko bolj zgovorni. V Podgori so lepo po slovensko pozdravili kolesarje, v Pevmi so otroci iz slovenskega vrtca pripravili lep napis, prav tako so osnovnošolci pozdravili po slovensko, na Oslavju so vinarji pripravili italijanski pozdravni napis, v Števerjanu so pozdravili karavano kolesarjev in spremstva v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku, zanimivi so bili napisi tudi v Brdih v Sloveniji, saj je poleg “W Giro!” stal tudi “W Brda!”, prava poplava slovenskih zastav, med katerimi je bilo tudi nekaj furlanskih, pa je govorila o tem, da so kolesarji že v Sloveniji. Na Transalpini, Trgu Evrope, kot ga imenujejo v Sloveniji, so pripravili slavje, ki ga je sicer pokvaril dež, a sta predstavnici organizacijskega odbora v italijanskem jeziku preko neposrednega televizijskega prenosa predstavili Novo Gorico kot nositeljico bližnje Evropske kulturne prestolnice. Zanimivo je bilo predvsem gledati razlike med obema goriškima stvarnostima od državni meji, saj na slovenski strani po zakonskih določilih v boju proti virusu covid-19 ni več obvezno nošenje mask na prostem, kar se je videlo predvsem ob posnetkih na klancu, ki je vodil v Gornje Cerovo, kjer je množica Slovencev navdušeno pozdravljala s slovenskimi zastavami kolesarje, kot je bilo to očitno tudi na Transalpini. Zanimivo je bilo tudi spremljanje neposrednega televizijskega prenosa po italijanski RAI TV postaji. Nekateri bodo imeli veliko pripomb na račun opisa zgodovinskih dogodkov naše Gorice in našega skupnega obmejnega sveta, drugi se bodo obregnili nad izgovorjavo slovenskih imen, našli se bodo tudi tretji, ki bodo izpostavljali predvsem pomanjkljivosti organizatorjev, a dejstvo je, da je prav Giro d’Italia dal priložnost, da so naše obmejno območje lahko pobliže spoznali tudi širše v Italiji. Če hočem malo poenostaviti, bom zapisal, da je letošnji Giro pokazal, kakšni smo ljudje ob meji, v dobrem in slabem.

Preberi tudi

Praznik kulture

Uvodnik

Praznik kulture

03.02.2021
Ne samo enkrat na leto

Uvodnik

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme