Giacomo Leopardi na novo v slovenščini

V polno zasedeni dvorani italijanskega kulturnega inštituta v Ljubljani, ki ga vodi kulturni ataše Veleposlaništva Republike Italije v Sloveniji Angelo Izzo, so zadnji dan januarja predstavili nov izbor pesmi in pisem za Dantejem najbolj znanega italijanskega literarnega ustvarjalca in največjega predstavnika italijanske romantike, Prešernovega sodobnika, k pesimizmu nastrojenega lirika Giacoma Leopardija. Knjigo Giacomo Leopardi – Pesmi in pisma je izdala znana ljubljanska založba Sanje, ki ji stoji na čelu Rok Zavrtanik. To je že druga Leopardijeva knjiga iz prevajalske delavnice upokojene dolgoletne tolminske knjižničarke, publicistke in primorske kulturne delavke Marte Filli.
Fillijeva, ki se je nad Leopardijem navdušila že v šolskih letih pod Italijo in je dolga leta proučevala njegov opus, je leta 2000 pri Založbi Mladika v Trstu izdala prvo prevodno knjigo z naslovom Giacomo Leopardi – Pesmi in proza. Leopardija sta pred časom pri Slovencih najbolj prevajala Alojz Gradnik in Ciril Zlobec, s svojo drugo knjigo se jima zdaj pridružuje Marta Filli. Z njo sodeluje profesorica Iva Vadnjal Ferianis iz Kobarida, ki je v Benetkah in drugih krajih poučevala italijanščino, v pričujoči knjigi prevodov Marte Filli pa objavlja zanimivo primerjalno študijo Leopardi in Gregorčič.
Predstavitev je uvedel dr. Angelo Izzo, ki je poudaril pomen Leopardija za slovstvo, pa tudi sam večer za medsebojno kulturno spoznavanje. Sledilo je umetniško branje nekaj značilnih pesmi in pisma v izvirniku in v slovenščini, ki sta ga podali Katja Potočnik Nussdorfer in Edita Žugelj.
V drugem delu je Tomaž Pavšič vodil pogovor s štirimi nastopajočimi. Prevajalka Marta Filli je v osebno naravnanem prispevku lepo odgrnila dolgoletno ozadje svojega doživljanja velikega lirika in svoje spopadanje s prelivanjem njegove poetike v slovenščino, ki ji je bilo omogočeno šele, ko je končala svoje bibliotekarsko službovanje. Občinstvu je približala čustveno moč in miselno globino romantičnega pevca iz Recanatija, mesteca blizu Ancone.
Njena sošolka, profesorica Vadnjalova, ki je za to priložnost prispela naravnost iz Benetk, je poznavalsko in živahno orisala Leopardijeve družinske razmere in njegov miselno čustveni svet. Redna profesorica na oddelku za romanistiko filozofske fakultete v Ljubljani Martina Ožbot (doma iz Ajdovščine) je prikazala in komentirala zanimiv zgodovinski pregled prevajanja italijanskega slovstva, zlasti Leopardija, pri Slovencih. Za konec se je oglasil tudi Žarko Rovšček, planinski in domoznanski publicist z Mosta na Soči, urednik več knjig o tigrovcu in kulturniku Zorku Jelinčiču, ki je Fillijevi v pripravah za tisk oziroma računalniško ves čas stal ob strani. Po nastopajočih in tudi delu občinstva je imel večer nekakšen primorski značaj. Marti Filli čestitamo za uspelo uresničitev davnega načrta.
Tomaž Pavšič

Giacomo Leopardi
BREZMEJNOST
(1819)
Drag mi zmeraj bil je ta samotni grič
in živa meja, ki zastira krog in krog
pogled na daljna mi obzorja.
A kadar tu sedim in gledam, na oni strani
neskončne dalje in tišino nedoumljivo
in mir globok v duhu vidim,
da skoro bi srce ob njih se zbalo.
In ko med vejami začujem vetra šelestenje,
primerjam ta šumot
z brezmejno tišino tam onkraj
in pred menoj je večnost,
minuli dnevi in čas
sedanji, živ, glasan.
Tako se v tej brezmejnosti
utaplja misel moja
in ljubo mi toniti je v tem morju.

Prevod Marta Filli

V Inštitutu za italijansko kulturo v Sloveniji predstavili prevod Marte Filli

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme