Gallusovo listino je letos prejela prof. Franka Žgavec

Piše: Kat

Priznanje za dosežke v ljubiteljski kulturi

V soboto, 20. aprila, se je v mariborsko dvorano Union vrnilo državno zborovsko tekmovanje Naša pesem. 28. tekmovanje slovenskih pevskih zborov je potekalo v soboto in nedeljo, na sklepu tekmovanja pa so organizatorji podelili tudi kipec Gallusa Lojzetu Lebiču, Gallusovo plaketo Komornemu zboru Megaron in Gallusovo listino Franki Žgavec. Z nagrajenci se je pred podelitvijo priznanj pogovarjala Karmina Šilec.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podeljuje posebna priznanja za področja glasbene, gledališke, folklorne in plesne dejavnosti. Poleg najvišjih odličij za dosežke v ljubiteljski kulturi (zlata in srebrna plaketa ter zlati znak), podeljuje tudi priznanja za izjemne dosežke na posameznih področjih. Priznanja za področje zborovskega petja so poimenovana po Jacobusu Handlu – Gallusu, med temi je Gallusova listina, posebno priznanje za področje vokalne glasbe. Merila za podelitev tega priznanja so dolgoletno strokovno in organizacijsko delo, kulturnovzgojno in mentorsko delo, analitično, raziskovalno in publicistično delo, ki je pomembno vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti na področju vokalne glasbe.

Prof. Franka Žgavec je Gallusovo listino za leto 2023 prejela za dolgoletno strokovno in organizacijsko delo na zborovskem področju, ki je pomembno vplivalo na številne generacije pevcev in zborovodij na Goriškem, nagrado ji je izročil Tomaž Simetinger, pomočnik direktorja JSKD za posebne projekte. V utemeljitvi piše: “Franka Žgavec je z neizmerno energijo in zanosom čez desetletja pomembno ter vsestransko zaznamovala slovenski kulturni prostor na Goriškem in širše. Izvrstna pedagoginja, pevovodkinja in funkcionarka slovenskih organizacij je s svojimi izjemnimi vodstvenimi sposobnostmi, predanostjo delu ter pokončno moralno držo prizadevno ohranjala skrb za slovenstvo in slovenski jezik, ki ji je bila položena v zibel. Že v mladih letih se je dejavno vključila v prosvetne organizacije in zbore na Goriškem ter izdatno prispevala k uresničevanju njihovega poslanstva. Vodila je mladinski zbor Kekec in prepevala v mešanem zboru Lojze Bratuž, ki mu je tudi predsedovala. Še pred zaključkom študija je pričela poučevati na glasbeni šoli na Placuti, kjer je nato prevzela vodenje otroškega zbora. Sodelovala je pri reorganizaciji glasbenega šolstva v Gorici in je ustanovni član Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Kot profesorica petja je na učiteljišču Simon Gregorčič in srednji šoli Ivan Trinko poživila šolski zbor, še vedno pa s svojimi solopevskimi gojenci uspešno sodeluje na srečanjih in tekmovanjih. Od obnove Katoliškega doma, danes Kulturnega centra Lojze Bratuž, predseduje goriškemu kulturnemu hramu, ki povezuje tudi čezmejni prostor. S sodelavci oblikuje in bogati gledališko, koncertno in razstavno ponudbo ter prireja kulturne večere Srečanja pod lipami. V Goriških brdih vodi eno izvirnejših slovenskih ženskih vokalnih skupin Vinika, ki presega obzorja običajnega ljubiteljskega petja. Izžareva karizmo, ki je lahko zgled ne le ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem in poustvarjalcem, pač pa celotni kulturni sferi.”

Predsednici Zadruge Goriška Mohorjeva in Kulturnega centra Lojze Bratuž iskreno čestitamo vsi pri Novem glasu.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme