G kot GLASBA 1

Tokratna tema bo obravnavala glasbo, zlasti v njenem cerkvenem pomenu. Italijanski katoliški publicist in pisatelj, ki je tudi sam glasbenik, pravi, da vedno, ko kaj reče glede glasbe v cerkvi danes, ima tri skupine ljudi, ki se odzovejo različno na to, kar pravi. Najprej se na to odzovejo laiki, torej zlasti tisti navadni ljudje, ki “hodijo k maši”, kot jih je po mnenju našega urednika najbolje označiti, mi pa se z oznako strinjamo. No, laiki se v zelo veliki večini strinjajo s Cammillerijem, medtem ko se kleriki, torej škofje in duhovniki, z njim ne strinjajo v temi glasbe. Imamo pa še tretjo kategorijo, to so pripadniki karizmatičnih gibanj in neokatehumeni, ki, poleg tega, da se ne strinjajo, nadvse hvalijo lepoto “svojih” liturgij. Najbrž bo tako tudi ob teh zapisih o glasbi, kjer po navadi velja, da sploh ni pomembno, kakšne avtoritete človek navede v prid svojim trditvam, mnogi se pač “a priori” ne strinjajo. Potem pravijo, da je to kritika, a to seveda ni kritika, saj bi to pomenilo, da se nekdo argumentirano, ne pa kako drugače, odzove na zapis ali na zapise. Glede slabe kakovosti glasbe pri sveti maši so se s tem mnenjem strinjali, denimo, umetnostni kritik Vittorio Sgarbi, docent estetike Stefano Zecchi in svetovno znani dirigent Riccardo Muti, sicer tudi reden med tistimi, ki “hodijo k maši”. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
Andrej Vončina

Cerkveni in družbeni antislovar (33a)

Preberi tudi

Spletna duhovna misel dr. Bajzka

Tržaška

Velikonočna misel tržaškega škofa Crepaldija

Kristjani in družba

Živeti z Bogom po zgledu sv. Lovrenca

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme