Freeapproved predstavil dokumentarec Aurora Polaris

Slovenci se lahko ponašamo z marsikatero “naravno” danostjo. Če pustimo kolektivno nagnjenost k zborovskemu petju, je eden izmed naših največjih ponosov navpični, gorski svet. Alpe končujejo prav na našem severozahodnem robu svojo dolgo krivuljo in prihranijo vztrajnim nekaj najbolj čarobnih krajev, kar jih je. Ob naraščanju obiskovalcev Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorja in ostalih predalpskih vrhov na slovenskih tleh se med ljudmi naglo širi gorniška kultura, torej specifično znanje in tehnične kompetence za lazenje navkreber, ozaveščenost “turista” o varnostnih in okoljskih problematikah ter splošno zanimanje za vse, kar je z gorništvom, pohodništvom ali alpinizmom povezano. Ob branju gorniške literature (Planinski vestnik, vodniki, zemljevidi, knjige in nepogrešljivi www. hribi. net) je v porastu zanimanje za gorniški film, tako igrane kot dokumentarne narave.
Tovrstni filmi so v zadnjih letih redni spremljevalec vseh najvidnejših agonističnih rezultatov, ki se dosegajo v vertikali. Najbolj reprezentativni so (kratki) filmčki o dosežkih športnih plezalcev, ki premikajo meje možnega s prostim plezanjem 9-ic ali napadanjem najvišjih kamnitih sten (t. i. big wall plezanje). Najbolj znan spletni brskalnik videoposnetkov je že ustoličil prave plezalce-igralce, kot so npr. Chris Sharma, Adam Ondra ali Nico Favresse. Vratolomne plezalske spretnosti in prekrasne pokrajine lahko občudujemo v udobnem objemu naslanjača in vse se nam, prelahko, zdi na dometu možnega. A pravi hribolazci vedo, da celo Nanos terja napor in nekaj potu.
Začetek novembra je tržaški publiki postregel z dokaj priznanim festivalom Alpi Giulie Cinema (www. monteanalogo. net), ki pa ga nisem obiskal. Med zadnjimi slovenskimi produkcijami se radi spominjamo filma Sfinga, ki je po ideji Tineta Marenčeja na zabaven način predstavil zadnji plezalski problem Triglavske severne stene, v letošnjem letu je izšel še Klic gora ob 100. obletnici organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji; kako pa lahko pozabimo na dokumentarec Mit Klementa Juga o slovitem slovenskem filozofu-alpinistu iz 20. let prejšnjega stoletja.
Nedavno sem obiskal premiero težko pričakovanega dokumentarnega filma Aurora Polaris, ki ga je nabiti Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ponudilo društvo FreeApproved. Ne dvomim o tem, da nas režiser in avanturist Anže Čokl, ustanovitelj omenjenega društva, predstavlja pred novi val slovenskega gorniškega filma. Preseneča predvsem inovativen pristop k snemanju, ki ne predvideva vnaprej napisanega scenarija, temveč “čisto” ujetje trenutka na odpravi. Tokrat je desetčlanska raziskovalno-alpinistična ekipa našla svoj dom sredi neskončne beline na skrajnem zahodu Aljaske, kjer je prebila 16 dni v popolni izolaciji od civilizacije. V tem času so njeni člani, aktivni alpinisti, turni smučarji in padalci, opravili čim več prvenstvenih tur vseh vrst in svojo izkušnjo posneli v visoki resoluciji. Film Aurora Polaris, že četrti dolgometražni film te skupine, je prava poslastica divjine tako za estete kot za adrenalince. Skupina navdušenih raziskovalcev, ki se od leta 2004 zbira pod imenom FreeApproved, sicer redno objavlja videoreportaže vseh svojih, tudi nam bližjih podvigov. Ujeli so smisel sodobnega gorniškega filma: manj teatraličnosti in več (kratkih) videozgodb, ki prikazujejo približevanje človeka neokrnjeni naravi, od Aljaske preko Triglava vse do pečin nad Sesljanskim zalivom.
Jernej Šček

Novi val slovenskega gorniškega filma

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme