Focusing je lahko koristen vsakomur

Piše: Katja Ferletič

POGOVOR  Barbara Ursic

Goričanka Barbara Ursic je po izobrazbi tolmačica in prevajalka, veliko let se je poklicno ukvarjala z marketingom in oglaševanjem, danes pa je trener v osredotočanju oz. focusingu in ima svoj urad, kjer sprejema kliente. Hvaležni smo ji, ker je pristala na pogovor.

Barbara, bi lahko razložila našim bralcem, kaj je focusing?

Zelo težko je dati focusingu pravo definicijo. Gre namreč za proces, metodo, ki je osnovana na poslušanju občutkov, ki jih zaznavamo v telesu. Naše telo absorbira in hrani vse to, kar mi doživljamo, vsako našo izkušnjo. V sebi imamo namreč neki zgodovinski spomin, vse informacije o tem, kako določeno situacijo doživljamo, kateri občutki se v nas razvijajo; v njih je že shranjena tudi rešitev težav. S procesom focusinga se posvetimo poslušanju teh občutkov, se naučimo jih razbirati. Zelo pogosto jih je namreč težko opisati, ubesediti, saj lahko gre za močne občutke ali pa za bolj subtilne, take, ki jih s težavo opredeljujemo. Focusing nam pri tem pomaga. Ko je oseba v stiski, ponavadi skuša usmeriti svojo pozornost drugam, s to metodo pa se na občutek osredotočimo in to je prvi, osnovni korak do boljšega počutja. Focusing je v resnici ponovno odkritje sposobnosti poslušanja telesa, ki je vsakemu od nas prirojena – telo nam jasno pove, kaj je za nas dobro in kaj slabo, naše racionalno mišljenje ne pogojuje vsega.

To metodo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja razvil ameriški psiholog, filozof, univerzitetni profesor humanistične psihologije Eugene Gendlin, ki je ponovno odkril pomen poslušanja telesa kot orodje za reševanje težav in iskanje boljšega počutja. Gendlin je prepoznal pomanjkljivosti terapevtskih postopkov pri konkretnem reševanju težav pacientov. Analiziral je posnetke številnih psihoterapevtskih seans in razumel, da je bila terapija najbolj učinkovita pri pacientih, ki so se posvetili podrobnemu opisu svojih telesnih občutkov v povezavi z določenimi težavami – uspeha psihoterapije torej ne določa samo terapevtska tehnika, temveč tudi način vedenja pacienta med terapevtskimi seansami. Gendlin je razvil proces focusinga, zasnoval je protokol z določenimi koraki, ki osebam pomagajo pri razbiranju telesnih občutkov in njihovem opisovanju.

Po izobrazbi si tolmačica in prevajalka, ukvarjala si se z oglaševanjem. Kako si se približala focusingu?

Naj povem, da v času, ko sem se odločala za univerzitetni študij, sem imela tri izbire: posebno me je zanimal študij tujih jezikov, všeč mi je bil svet marketinga pa tudi psihologija. Postala sem tolmačica in prevajalka, zaposlena sem bila v marketingu, danes pa delam na področju psihologije. S focusingom sem se prvič srečala, ko sem bila v službi v Trstu, kjer sem bila soustanoviteljica oglaševalske agencije. Prijatelj mi je svetoval, naj se udeležim osnovnega tečaja. Šlo je za nekaj, o čemer sem prvič slišala in ki naj bi mi pomagalo postati bolj samostojna in samozavestna. Odločila sem se, da poskusim in odprl se mi je čisto nov svet, iz katerega bi se ne mogla več vrniti na stare tirnice. Sama se prvih sprememb v sebi sploh nisem zavedela, prijatelji pa so jih takoj zaznali. Počasi sem se soočila s starimi, še neprebavljenimi stvarmi iz otroštva, posvetila sem se vsem delcem, ki me sestavljajo.

Kje si pridobila svoje znanje na tem področju?

Veliko sem trenirala, šlo je za individualna srečanja in vaje z ostalimi tečajniki. Prvemu, enoletnemu osnovnemu tečaju so sledili drugi in začela sem z izobraževanjem, ki v resnici nima uradnega trajanja. Veliko sem se posvečala vadbam in študiju, preden sem opravila izpit s svojim vaditeljem in sama postala trener s certifikatom – certifikate izdaja Focusing Institute v New Yorku. Sploh nisem začela z namenom, da bi postala trener. Moja poklicna pot v focusingu se je začela, ko me je vaditeljica vključila v delo v Sloveniji. Prevajala sem gradivo za tečajnike in tolmačila – izkoristila sem svoje poznavanje jezikov in obenem urila svoje veščine v focusingu. Zavedala sem se, da me je prehojena pot v svetu sporočanja pripeljala do tja, in poglobila sem se v govorico telesa.

Torej si se odločila, da bo focusing postal tvoj poklic …

Ni bilo enostavno. Nekaj časa sem se s focusingom ukvarjala vzporedno s službo v oglaševalski agenciji; ko pa sem opravila drugi tečaj, mi je bilo jasno, da bi to lahko postal moj novi poklic. Preden sem začela delati z ljudmi, sem veliko vadila, nato sem postala praktik in kasneje sem začela tudi poučevati. Certifikat sem dobila leta 2017, že prej pa sem se posvečala tej metodi, saj mi je delo v oglaševanju postalo povsem tuje, nenaravno, to ni bil več moj svet, obenem pa sem se še naprej posvečala prevajalstvu in tolmačenju. Svoj urad v Gorici sem odprla pred štirimi leti. Focusing uporabljam v terapiji oz. pri pomoči ljudem, veliko delam tudi z otroki in najstniki.

Kakšen pa je odnos uradne medicine do focusinga?

Na psihoterapevtskem področju je zanimanje za to metodo vedno večje. Na tečajih, ki jih sama vodim, je veliko psihologov in psihoterapevtov, saj je focusing povsem naravna metoda, ki je v psihoterapiji zelo uporabljena, koristna pa je na vseh področjih, v umetnosti, biznisu itd. Veliko ljudi, ki dela na borzah, skuša s pomočjo focusinga razviti določene spretnosti in intuicijo; na Japonskem to metodo že uvajajo v šolah, kjer usposobljeni učitelji posredujejo otrokom svoje znanje. Dejansko gre za način življenja.

Kdo so osebe, ki pri tebi iščejo pomoč? Katere konkretne težave pomagaš reševati?

Odrasli v glavnem prihajajo k meni, ker imajo panične napade, anksioznost, depresijo – poiščejo pomoč, ko se počutijo resnično v hudi stiski, ko jih simptomi zelo omejujejo v vsakdanjem življenju. Imam pa tudi kliente, ki me poiščejo čisto iz radovednosti, osebnega zanimanja, in odkrijejo, da je v tej metodi veliko več od enostavne sprostitve. Čuječnost, mindfulness, trenutno zelo popularna praksa, je že nekako vključena v prvi korak focusinga, ki pa resnično pomaga pri reševanju problemov.

Zelo mi je všeč delo z otroki in najstniki. Otroci so zelo povezani s svojim telesom in obdobje pandemije jim je povzročilo stiske, ki jih doživljajo na različne načine. Veliko otrok je postalo agresivnih ali pa popolnoma apatičnih, brez volje. Imajo izbruhe joka, so nemirni, večkrat ne najdejo opore, saj jim nihče ne pove, da to, kar občutijo, je normalo. V delu z njimi uporabljam ples, umetnost, risanje, oblikovanje, saj tega, kar čutijo, še sami ne znajo ubesediti. Ko najdem pravi ključ, se stvari spremenijo zelo hitro, otroci se naučijo si sami pomagati in probleme rešiti. Najstniki imajo težave pri soočanju z vrstniki in npr. pri nastopanju v šoli, pozitivno pa je, da se tega zavedajo in spregovorijo s starši, iščejo pomoč, padli so določeni tabuji. 

Je focusing namenjen predvsem posameznikom ali tudi večjim skupinam?

Ko hočemo odpraviti določeno težavo, so pomembna individualna srečanja v varnem okolju, med katerimi osebo vodim pri poslušanju telesa. Skupinska srečanja so primerna, da se oseba sama nauči metode in lahko po tem samostojno uporablja focusing, obstajajo pa tudi skupinski tečaji za osebe, ki metodo že obvladajo, in so vezani na določene tematike, kot so npr. vloga focusinga v športu, umetnosti, gospodarstvu. Po osnovnem tečaju je še veliko možnosti.

Kako pa potekajo srečanja?

Zanimivo je, da mi oseba na prvem srečanju lahko tudi ne pove, katere težave ima. Na začetku jo vodim v vajah, ki ji pomagajo, da svojo pozornost usmeri na telo, da posluša določene dele telesa, da občutke prikliče na dan. Telo občutek zazna in oseba se nauči ga opisati.

Je torej focusing lahko vsakomur koristen?

Absolutno ja. Vsakdo je sposoben se naučiti te metode, vsakomur je lahko koristna.

Se na tem področju še nadalje izobražuješ?

Stalno. V glavnem lahko rečem, da so na tem področju potrebne tri stopnje izobrazbe, da pride oseba do certifikata, gre pa za zelo oseben proces. Preden začnemo delati z ljudmi, moramo biti usposobljeni, za delo z otroki in najstniki je potrebno opraviti še dodatne tečaje. Jaz se iz osebnega zanimanja še nadalje izobražujem in izpopolnjujem svoje znanje. Obiskujem tečaje v različnih evropskih mestih in sodelujem pri organizaciji tečajev v Italiji, kamor vabimo ugledne mednarodne strokovnjake, veliko je tudi spletnih tečajev. Prebiram knjige in članke, ustvarjam povezave med focusingom in drugimi metodami, iščem tudi druge elemente, ki mi pomagajo pri vodenju tečajev, da na učinkovit način posredujem informacije drugim.

Vem, da imaš tudi zelo rada konje. Danes se veliko govori o posebnih terapijah, pri katerih imajo konji glavno vlogo, ti pa si razvila svojo, posebno metodo, ki je, če se ne motim, namenjena predvsem jahačem. Nekaj o tem.

Vedno sem imela rada konje; ko pa sem se začela ukvarjati z njimi, sem vsakokrat opustila, nekaj me je oviralo in focusing mi je zelo pomagal, da sem premostila svoje težave in sem s konji lahko vzpostavila lep, spoštljiv odnos. Konj je namreč zelo občutljiva žival, ki takoj zazna občutke osebe, ki se ji približa. V njeni naravi je, da to zazna, da se izogne morebitni nevarnosti, jahači pa se največkrat sploh ne zavedajo, v kakšnem čustvenem stanju so, ko se konju približajo. Razvila sem tehniko focusinga, equisensing, ki vsebuje elemente različnih panog in je jahačem zelo koristna pri vzpostavljanju pristnega odnosa s konjem. Vaje potekajo individualno, v uradu, in v manežah, s konjem, redno pa organiziram tudi tečaje in sodelujem predvsem z inštruktorji naravnega konjarstva, ki ima kot osnovno vodilo vzpostaviti spoštljiv, partnerski odnos s konjem, ki ni podrejen jahaču.

Vrniva se k focusingu … Bistvo je torej ponovno odkriti pomen poslušanja lastnega telesa, prisluhniti sporočilom, ki nam jih naše telo daje, in tako lažje reševati težave in boljše živeti. Kakšno vlogo ima pri tem procesu naš odnos z naravo?

Narava nam pri tem zelo pomaga. Lajša nam proces iskanja stika z lastnim čutenjem, saj ga stimulira in obenem utrjuje. V naravi se moramo ustaviti in poslušati naše telo. Zelo popularne so npr. gozdne kopeli, ki pomagajo na poti do boljšega zdravja in dobrega počutja s preživljanjem časa v naravi. Pri focusingu nam narava lahko zelo pomaga.

Se nameravaš v prihodnje še naprej službeno posvečati tej metodi ali se boš mogoče še vrnila v svet marketinga in oglaševanja?

Marketing in oglaševanje sta del moje zgodbe, ostala pa bosta v preteklosti. To ni bila moja pot, vsakodnevno pa izkoriščam svoje poznavanje jezikov, dejansko delam v treh jezikih. S focusingom sem odkrila svojo naravo, razumela sem, kaj je zame najboljše, v čem sem najbolj uspešna in kako lahko pomagam tudi drugim. To bo še naprej ostal moj poklic.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme