Filozofsko razmišljanje Iva Keržeta o škofu Mahniču

V letošnjo zbirko Goriške Mohorjeve družbe spada tudi delo dr. Iva Keržeta o teologu, katoliškem mislecu in krškem škofu Antonu Mahniču. Ivo Krže je Tržačan, ki je v Sloveniji dokončal najprej študij filozofije, nato slovenistike, danes pa poučuje filozofijo na škofijski gimnaziji v Mariboru in na državni gimnaziji v Slovenski Bistrici. Že njegova doktorska disertacija je izšla v knjižni obliki, delo o škofu Mahniču pa je avtorjeva magistrska naloga, ki postavlja v ospredje filozofske osnove Mahničeve estetike oz. aplikacije le-teh pri vrednotenju literarnih del nekaterih hrvaških avtorjev, predvsem pa slovenskih. Dr. Iva Keržeta in njegove študije o krškem škofu smo globlje spoznali v četrtek, 23. januarja, na prvem letošnjem Srečanju pod lipami. Srečanje je, kot vedno, potekalo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, večer je uvedel predsednik GMD msgr. Renato Podbersič, z avtorjem pa se je pogovarjal prof. Tomaž Simčič, ki je knjigo uredil.
Podbersič je poudaril, da je glede škofa Mahniča v Sloveniji še veliko nesporazumov – Anton Mahnič (1850–1920) je bil vsestranska osebnost, o kateri veliko razpravljajo, saj je v slovenski kulturni in literarni zgodovini nedvomno velika, a obenem tudi kontroverzna figura, ki se je s svojo literarnokritično dejavnostjo zamerila marsikateremu pesniku in pisatelju. Prof. Tomaž Simčič je navzočim razložil, da se knjiga deli na dve poglavji: v prvem avtor predstavlja Mahničevo estetiko s filozofskega zornega kota, v drugem pa podrobno obdela, kako je Mahnič presojal našo literaturo – Prešerna, Gregorčiča, Jurčiča, Aškerca in druge svoje sodobnike. Dr. Ivo Kerže je povedal, da je ta knjiga prva monografija o Mahniču v slovenskem jeziku. Avtor je prvič na njegov zapis naletel na straneh Rimskega katolika, revije, ki jo je Mahnič izdajal, preden je postal škof na otoku Krk, in takoj ga je pritegnil, tako kot so ga pritegnili spisi sv. Tomaža Akvinskega: “Tako pri Mahniču kot pri sv. Tomažu sem našel neko racionalno, razumsko obravnavo rešitev, odgovore na temeljna vprašanja bivanjskega religioznega značaja”. Keržeta je očarala Mahničeva izrazita jasnost utemeljitve – tomističen pristop je apliciral na slovenska vprašanja, aktualna v zadnjem desetletju 19. stoletja. V Mahničevih Dvanajstih večerih (Slovenec, 1884) je našel prvi sistematični filozofski premislek o estetiki, podan v traktatu v slovenskem jeziku in apliciran na avtorje, ki so takrat delovali, dejansko se Mahničev javni in politični nastop začenja z estetsko-literarnokritičnimi temami. V svoji obravnavi Gregorčiča izhaja iz temeljnega uvida, ki je današnjemu človeku žal tuj – cilj človekovega bivanja je v temelju spoznavni, nedejavnostni, človek je poklican k spoznavanju stvarnosti, najprej gre za materialno stvarnost, ki se kaže čutom, nato pa pride do razumskega dojemanja. Kerže pravi, da je ugodje čutnih zmožnosti, ki jih lahko v umetnostnem delu prepoznamo, Mahničeva neotomistična definicija lepote, cilj so pa razumske zmožnosti. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

Piše Katja Ferletič: Srečanje pod lipami / Mahničeva estetika in literarna kritika

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme