Festival Sanje v Medani
Po uspešnih izvedbah festivala Dnevi poezije in vina v Medani je l. 2010 ta lepo obiskana prireditev skoraj zamrla. Lansko leto pa je ob novih organizatorjih spet razpela svoja krila in ponovno poživila pozne avgustovske dni. Tako je bilo tudi letos, ko so soorganizatorji, Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda (ZTKMŠ), Glasbena agencija Jota, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in Sanje, ponudili v treh dneh, od 30. avgusta do 1. septembra, zelo pestro kulturno dogajanje za vse okuse in starosti pod naslovom Sanje v Medani, dnevi knjige in vina. Uvod v letošnji program Sanj, ki že s posrečenim poimenovanjem popeljejo obiskovalca v lepši in duhovno bogatejši svet, je bil v veliki dvorani SNG Nova Gorica v sredo, 29. avgusta. Na velikem odru je po pozdravu direktorja gledališča Jožka Čuka, ki je pozornost gledalcev obrnil tudi na prisotna župana Občine Brda, Franca Mužiča, in Roka Zavrtanika, duši festivala Sanje v Medani, zavladala z vso svojo ustvarjalno močjo burkaška moraliteta Sljehernik, ki je izšla izpod bodičastega, a tako življenjsko pristnega peresa igralca in kantavtorja Iztoka Mlakarja in je nastala v koprodukciji Gledališča Koper pod režijsko taktirko Vita Tauferja, veščega snovalca komedijskih uprizoritev, ki zna nadrobno izostriti posamezne prizore in like v njih. Mlakar je svojega “antijunaka“, novodobnega povzpetneža, obogatelega na račun drugih, zarisal zelo plastično, mestoma s prav ciničnim nadihom. Publika, ki je napolnila dvorano – Mlakarjeva nezadržna komična privlačnost to vselej premore! -, je pozorno spremljala Sljehernikove živjenjske prigode in druženja s podkupljivimi, izprijenimi politiki, finančniki, ki jim tudi mamila prav pridejo, njegovo videnje Boga in barantanje za božje zapovedi ter zelo nelagodno srečanje s smrtjo, ki ga nazadnje prepusti na milost in nemilost njegovi vihravi, zadirčni ženi, ki mu očita vse storjene hudobije in tako pooseblja njegovo zmeraj “bolj kosmato” vest. Gledalci so z dolgotrajnim ploskanjem izrazili svoja občutja ob zelo dobro stkani komediji v sočnih, strnjenih narečnih verzih, prepredenih z več bridkimi življenjskimi resnicami, pa tudi z veliko duhovitimi odtenki, katerim zna Mlakar ob izbrušeni mimiki in naravni gestikulaciji dati pravilen ton, poudarek in ritem. Trio glasbenikov je z izvajanjem glasbe v živo pridal predstavi še učinkovito zvočno ozadje, ki se je krasno usklajevalo z vsebino.
Po predstavi so s kozarčkom žlahtne kapljice v baru Eda centra nazdravili festivalu Sanje, ki se je uradno začel v četrtek, 30. avgusta, na Gradnikovi domačiji v Medani, ko se je glasbeni večer s Simboličnim orkestrom prepletal s pesmimi Srečka Kosovela in Mile Kačič iz ust različnih izvajalcev. V petek, 31. avgusta, se je dogajanje preselilo v čudovito vasico Šmartno, obdano z dobro ohranjenim srednjeveškim obzidjem. Tu, med lepo restavriranimi hišami in na novo tlakovanimi ozkimi “uličicami” so bili delavnica za violončeliste pod vodstvom Aleksandra Sluge, delavnica za otroke, odprtje likovne razstave Hiša pravljic: od slikanice do risanke v Hiši kulture, ki je na ogled do 9. septembra, lutkovna predstava Metuljček in metuljčica, v izvedbi Gledališča Labirint, ter v večernih urah ogled filma in literarni ter glasbeni dogodki. V soboto, 1. septembra, se je nadaljevala delavnica za otroke Alota trash, pa še druga otroška delavnica, ki jo je vodila likovnica iz Gorice Maria Grazia Peršolja. Zvrstili so se pravljično pripovedovalski dogodek o oslih, osličkih in drugih beštijicah strokovnjaka za osle (rije) Gorana in Roka, celovečerni film Skrivnost iz Kellsa, nastop udeležencev delavnice za violončeliste, Violoncello Allegro, ter še predvajanje filma, literarni in glasbeni trenutki.
Vsi ti dogodki, razen predstave Sljehernik, so bili brezplačni in bi bili bolje obiskani, če bi bilo lepše vreme. Med Novo Gorico in Šmartnim je v petek in soboto vozil brezplačen avtobus. Udeleženci festivalskih dni so lahko poleg “hrane za dušo” okusili tudi briške kulinarične dobrote in dobro kapljico.
Iva Koršič
