Estetska dimenzija in izrazna moč odpadnega papirja: odprtje razstave Jasne Merkù

Piše: Fotografije: damj@n

Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek, 28. oktobra, poskrbelo za poseben večer, na katerem so predstavili umetnico, grafičarko in ilustratorko Jasno Merkù ter odprli razstavo z naslovom Razodevanje, ki bo krasila prostore do 24. decembra. Ponedeljkovo odprtje je popestril pianist Glasbene matice Goran Košuta iz razreda Claudie Sedmak. Tržaško slikarko in njena dela pa je nato predstavila likovna kritičarka Nataša Kovšca.

Jasna Merkù je vsestranska ustvarjalka, ki se je nenehno posvečala tudi likovnemu ustvarjanju. Ustvarila je prepoznavni likovni izraz, ki temelji zlasti na eksperimentiranju z različnimi tehnikami in materiali. Kot je zasledila kritičarka med pripravami na to razstavo, je bistvo njenega ustvarjalnega pristopa raziskovanje tipnih kvalitet materialov. To raziskovanje je na svoji ustvarjalni poti prenesla na papir in postopoma izoblikovala specifično tehniko ročne izdelave papirja, ki je postal temeljni nosilec njenega umetniškega izraza. Sam proces izdelave papirja ima zelo pomembno vlogo v njenem ustvarjalnem postopku, saj uporablja odpadne papirje različnih barv in kvalitet, iz katerih pripravi papirnato maso, ki jo oblikuje v geometrijske oblike s pomočjo šablone. V fazi ustvarjalnega postopka nato umetniško delo oplemeniti z vsakdanjimi elementi v tehniki kolaža: na podlago premišljeno polaga različne materiale, kot so npr. niti, vrvice ali organski materiali, ki med sušenjem ustvarijo enovito podobo. Rezultat tega postopka pa so nekakšni večplastni slikarski reliefi z neenakomerno oblikovano površino. Pri ustvarjanju ni pozorna le na izbor barv in tekstur papirjev, ampak tudi na občutke, ki ji vzbujajo posamezni materiali. To se pravi, da pri izboru elementov sledi trenutnemu navdihu, ki izhaja iz stika med materialom in njeno roko, je obrazložila Nataša Kovšca.

Za to razstavo je Jasna Merkù izbrala dela iz štirih ciklov, ki kažejo tudi vsebinski razpon njenega ustvarjanja. Pri vhodu v dvorano so na ogled dela iz cikla Minimalia (2018), ki zaradi poudarjene horizontalne linije, ki deli slikovno ploskev na dva dela, najbolj spominjajo na stilizirane krajine. Sledijo dela iz cikla Neukročena (2018). Likovni kontrasti, barvna in oblikovna nasprotja so značilna za ta cikel, katerega vsebina se navezuje na prikaz dveh polov ženske osebnosti, in sicer ukročeno in trmoglavko, ki se v ženski po mnenju umetnice nenehno bijeta za premoč.

Dualizem med materialnim in duhovnim prevladuje v ciklu Cartofanije (2023), ostale razstavljene slike pa pripadajo zadnjemu ciklu z naslovom Razodetja (2024), ki ga je pripravila prav za to razstavo. V njem umetnica predstavlja predvsem vidik spontanosti. Podobe namreč ne nastajajo od vnaprej pripravljenih skic, ampak vznikajo iz amorfne papirnate mase, vodi jih globoka intuicija in misli o krhkosti naravnega okolja.

Jasna Merkù se je ob koncu večera toplo zahvalila likovni kritičarki. Vloga kritika je po mnenju umetnice izredno pomembna, saj pomaga ustvarjalcu, da vidi sebe z drugačnega zornega kota in ga spodbuja, da dela naprej na svoji ustvarjalni poti. Slikarka se je prav tako zahvalila Slovenski prosveti za razstavni prostor in obenem tudi galeriji Gong ter izpostavila pomen takih prostorov, ki jih žal primanjkuje. Umetniki se tukaj lahko družijo, primerjajo, spoznajo in povezujejo prostor, ki je občasno preveč razdeljen. 

Razstavo si je možno ogledati ob delavnikih med 9. in 16. uro ter med prireditvami.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme