EPK 2025 in prihodnost čezmejnega prostora v očeh mladih

Piše: Kat

Kulturni dom / Srečanje iz niza Forum idej

Preteklega 31. januarja je v Trgovskem domu potekalo zanimivo srečanje iz niza Forum idej, na katerem sta goriški župan Rodolfo Ziberna in njegov novogoriški kolega Samo Turel orisala priprave na Evropsko prestolnico kulture, v torek, 12. marca, pa so v Kulturnem domu besedo prevzeli mladi iz obeh mest. Tina Balta, Simon Cotič, Ana Klara Curk, Lapo Farolfi, Katarina Visintin in Ivana Vodopivec so s pomočjo Alenke Florenin, ki je moderirala pogovor, povedali marsikaj zanimivega v zvezi s svojimi pričakovanji glede tega, kaj bo EPK 2025 prinesla v mesti in celotno čezmejno goriško območje. Srečanja iz niza Forum idej prirejajo SKGZ, Združenje Bratina in Kulturni dom Gorica v sodelovanju s Slovenskim programom RAI za FJK.

“Najbolj pomemben del razpravljanja o Evropski prestolnici kulture so prav mladi, saj bodo oni pobirali sadove tega, kar dejansko sedaj sejemo,” je uvodoma dejala Alenka Florenin, ki je takoj predala besedo mladim od 16. do 24. leta starosti, ki so se občinstvu predstavili. Vsi so aktivno vključeni v našo stvarnost, ukvarjajo se s športom, študirajo, pojejo v zborih, sedijo v odborih raznih kulturnih društev, nekateri sodelujejo s Primorskim dnevnikom, drugi so bili tudi sodelavci Novega glasa. Ana Klara Curk in Ivana Vodopivec, najmlajši gostji večera, obiskujeta gimnazijo v Novi Gorici, kjer sodelujeta z Zavodom GO! 2025 pri projektu, ki je usmerjen k povezovanju mladih v program EPK 2025 prek družbenega omrežja Instagram. V sklopu letošnjih “aktivnih sobot” dijaki slovenskih višjih šol v Italiji spoznavajo glavne akterje, zavode in institucije, ki delujejo na področju kulture v obeh mestih, verjetno pa so prav družbena omrežja prava pot do njih, saj je bilo iz pričevanj gostov razvidno, da pogrešajo dober pretok informacij, ki bi jim lahko omogočale spoznavanje dejavnosti in programov Evropske prestolnice kulture – “seznanjenja z dogodki, ki nastajajo v sklopu EPK, skorajda ni …”.

“Ničesar še ne vidimo. Veliko je govora o različnih projektih, npr. o prenovi Trga Evrope in dvorane PalaBigot, konkretnega pa ni še nič,” so dejali nekateri, ki si želijo novih infrastruktur, prenove starih, ki žal samevajo in razpadajo. Alenka Florenin je opozorila, da so že sami organizatorji EPK 2025 priznali, da je bila prijavna knjiga napisana že pred več leti, nekateri subjekti, ki naj bi bili vključeni v program, so se spremenili, novi so pristopili – “proces je v nastajanju, zato je prispevek vseh, ki želijo sodelovati, dobrodošel in mladi si tega želijo”. Dejansko potrebujejo prostore za druženje in medsebojno spoznavanje, kraje za koncerte in druge dejavnosti. Za mlade Slovence v Italiji predstavljajo različna, predvsem majhna, vaška društva temelj kulturnega udejstvovanja, kraj zabave, prijateljstva in osebne rasti. Strinjali so se, da na področju zabave in druženja nudi Nova Gorica mladim veliko več kot Gorica. Pretok čez mejo je nekaj vsakdanjega, sproščenega, saj tudi Novogoričani radi zahajajo v Gorico – “tu so boljši bari in komaj čakamo na Okuse ob meji …”, pravita dijakinji iz Nove Gorice, na področju vzpostavljanja tesnejših vezi med vrstniki z obeh strani meje pa predstavlja jezik še vedno težko premostljivo oviro. Zanimivo je, da so mladi udeleženci večera spontano omenili potrebo po poznavanju jezika soseda. Strinjajo se z dejstvom, da je medsebojno spoznavanje tudi eden izmed ciljev EPK, zato bi si morali vsi prizadevati, da premostimo tudi jezikovne meje. V novogoriških višjih šolah se dijaki že več let učijo tudi italijanskega jezika, žal pa se to ne dogaja na italijanskih šolah v Gorici.

Udeleženci večera so med pogovorom spoznali še nekatere razlike med slovenskim in italijanskim šolskim sistemom in, nenazadnje, tudi v različnih življenjskih ritmih mladih z obeh strani meje. Razmišljali so o prihodnosti in so optimisti. Spregovorili so o pričakovanjih glede EPK, a tudi o zgodovini širšega čezmejnega območja, “ki še vedno pogojuje, a ne sme ostati breme, ne sme biti povod za spor”, in o zavezanosti lastnim koreninam, kraju, v katerem živijo, ki nudi veliko možnosti za razvoj in v katerem nameravajo ostati: “Mladi moramo skrbeti za razvoj naše skupnosti!”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme