“Epidemija nas bo mogoče le naučila, kako smo v resnici šibki, minljivi”

Italijanska vlada je v kriznem obdobju, ki ga doživljamo, izdala poseben zakonski odlok glede prepotrebnih ukrepov v pomoč državnemu gospodarstvu. O raznih socialnih blažilcih in pomoči delavcem, delodajalcem in družinam nasploh smo se pogovorili s Katjo Terpin, direktorico zavoda za varstvo italijanskih in slovenskih delavcev INAS v Novi Gorici.
Kaj določa zadnji odlok italijanske vlade glede pomoči odvisnim delavcem in družinam?
17. marca je italijanska vlada izdala uredbo, t. i. “Decreto cura Italia”. Gre za pomemben ekonomski poseg, katerega cilj je seveda vsaj delno omiliti posledice epidemije novega koronavirusa na gospodarstvo in skušati biti kos izredni, hudi situaciji. V ta namen uredba predvideva pomoči v višini 25 milijard evrov. To je visoka vsota denarja za italijansko državo, če pomislimo na ekonomsko stanje, ki ga je imela že pred epidemijo, z obuboženo javno blagajno in dejansko nično ekonomsko rastjo. Italija se je že pred širitvijo COVID-19 skušala izvleči iz dolgoletnega kriznega stanja. Mislim, da ukrep ne bo zadostoval in bodo potrebni še dodatni ukrepi, seveda pa je v tem trenutku najpomembnejše zagotavljanje sredstev zdravstvu, da bo dovolj denarja za reševanje življenj. Delodajalcem in delavcem je vsekakor namenjenih več pomembnih ukrepov – t. i. socialnih blažilcev.
– Delodajalci, ki bodo ali so že utrpeli finančno škodo in zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo zagotavljati službe zaposlenim, lahko zaprosijo za dostop do raznih vrst dopolnilne blagajne.
– Delavec (eden od staršev) lahko zaprosi za do 15 dni odsotnosti za varstvo otroka, starega do 12 let. V tem primeru bo delavec prejel nadomestilo plače v višini 50% svoje redne plače; starši, ki imajo otroke, stare od 12 do 16 let, lahko ravno tako zaprosijo za upravičeno odsotnost od službe za varstvo otroka, vendar nimajo pravice do denarnega nadomestila. Poudarila bi še, da ima delavec pravico do nadomestila samo v primeru, ko drugi starš, ki prebiva v isti gospodinjski skupnosti z otrokom, ni brezposeln ali ne prejema drugih socialnih blažilcev in ni torej že doma.
– Delavci, ki ne morejo izkoristiti možnosti nadomestila za varstvo otroka, lahko zaprosijo za pomoč pri plačilu varušk (baby sitter). Prejeli bodo voucher v znesku do 600 evrov za plačilo varušk, ki so bile pri njih zaposlene od 5. marca dalje – zaposlenim v javnem zdravstvu in policiji bo priznan voucher v višini 1000 evrov.
– Delavcem, katerim je priznan hudi handicap in lahko po zakonu 104/92 izrabijo upravičeno odsotnost od službe, daje ukrep pravico koriščenja dodatnih 12 dni v mesecu marcu in aprilu.
– Odvisni dalavci, ki so meseca marca hodili v službo in ki imajo osebni dohodek nižji od 40.000 evrov, imajo pravico do 100 evrov premij, ki ne bodo vključene v osnovo za obračun obdavčljivega dohodka.
– Samostojnim podjetnikom, delavcem z atipičnim delovnim razmerjem in sezonskim delavcem v turizmu ali kmetijstvu bo namenjena odškodnina v višini 600 evrov za mesec marec.
– Osebam, ki so se z virusom najverjetneje okužile na delovnem mestu, bo priznana oskrba inštituta INAIL, torej bo odsotnost od službe obravnavana kot poškodba na delovnem mestu.
– Podaljšan bo rok za oddajo zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost NASPI, DISCOLL, DS/AGR in vse osebe, ki so prejele osebno ali kolektivno odpoved zaradi poslovnih razlogov od 23. februarja 2020 dalje, lahko zahtevajo prekinitev postopka odpovedi.
Kaj bi povedala o “smart working” oz. delu od doma?
Smart working je seveda priporočena oblika dela, s katero skušamo preprečiti širjenje virusa COVID – 19. Nujno je preveriti, ali ima delavec na razpolago potrebno tehnično opremo za opravljanje svojega dela. Zaposleni pa bo moral, tudi v elektronski obliki, prejeti sporočilo o varnosti za opravljanje dela na delovnem mestu. Pri tem opažam težavo, saj nimajo vse italijanske vasi primernih spletnih povezav, v tem trenutku pa je ta pogoj ključnega pomena ne samo za službene obveznosti, ampak tudi za študente in šolarje, ki bi radi nadaljevali študij na daljavo, a velikokrat nimajo dostopa do dobre internetne povezave ali pa imajo uporabljanje neta vezano na omejen spletni prostor, ki se ob sočasnem delu družinskih članov takoj porabi.
“Smart working” velja samo za javni sektor ali tudi za zasebnega?
Smart working velja za zasebni in javni sektor. Uredba “Cura Italia” v svojem 39. členu določa tudi, da imajo prednostni dostop do te oblike dela delavci s priznano invalidnostjo ali priznano patologijo s šibkim imunskim sistemom in so zato bolj izpostavljeni okužbam. Seveda govorimo o pisarniških službah.
Lahko delodajalec “prisili” zaposlenega, da izkoristi dopust, tudi če ta noče?
Izraba dopusta je bila nujna v obdobju čakanja na uredbo, ko delavec ni imel drugih možnosti in je bil dopust verjetno edina možna varianta za opravičenje nujne odsotnosti od delovnega mesta. Pomislimo lahko na delodajalce, ki so imeli delovni proces zaustavljen in niso imeli možnosti, ki jim jih daje nova uredba – mislim, da je bil dopust v takih primerih dogovorjena začasna rešitev.
Mislite, da so delovna mesta zaposlenih v nevarnosti? Imajo delodajalci pravico odpustiti delavce v primeru “višje sile”?
Nekateri delavci so prejeli že na začetku marca odpoved službe iz poslovnih razlogov, ki so bili vezani na to, da so bili deloma produkcijski procesi zaustavljeni že pred izbruhom epidemije v Italiji zaradi povezav s kitajskim trgom, ki je bil ustavljen. Premier Conte je napovedal, da nihče ne bo izgubil službe zaradi koronavirusa. V tem smislu 46. člen uredbe potrjuje, da lahko uslužbenec prosi za preklic odpovedi zaradi poslovnih razlogov po 3. členu zak. 15/07/1966, št. 604 (impugnamento del licenziamento). Tako bo začasno (veljavna prepoved odpovedi službe velja za 60 dni od 23. februarja 2020) država skušala rešiti delovna mesta in nuditi podporo s socialnimi blažilci tako delodajalcem kot delavcem.
Katere kategorije delavcev največ tvegajo v času te krize in po njej?
Krizo bomo občutili čisto vsi delavci. Ni osebe, ki ji ta zavozlana, nepredvidljiva, težka situacija ne bo spremenila življenja. Organizacija dela, šolstva, zdravstva, vse bo potekalo na drugačen način – koronavirus nas je našel popolnoma nepripravljene, čeprav smo imeli približno mesec dni časa, da smo lahko od daleč opazovali kitajske težave. Mogoče nas bo epidemija le naučila, kako hitro se lahko vsem nam življenje spremeni in kako smo v resnici vsi šibki, minljivi. Koliko časa bo potrebnega, da se bosta prijatelja lahko spet mirno objela? Koliko časa bo potrebnega, preden boš lahko dovolil svojemu otroku, da objame drugega otroka? Ali se bomo še rokovali z neznanci? Pomislimo, kako bo to, predvsem za nas Sredozemce težko, ko smo se celo življenje pozdravljali z objemom in poljubom na lice. To je del naše kulture, tako obnašanje je v nas prirojeno.
So napovedane novosti na področju davčnega sistema?
Uredba je prinesla tudi druga olajšanja z namenom blažitve posledic epidemije. Gre za podaljševanje rokov prispevniških in davčnih obveznosti in posebne davčne olajšave delodajalcem. Samozaposlenim osebam je omogočen tudi devetmesečni odlog plačila obveznosti do kreditojemalcev, v primeru, da bodo dokazale, da so zaradi koronavirusa izgubile vsaj 33% dobička v tromesečju po 23. februarju 2020, v primerjavi z zadnjim tromesečjem v letu 2019.
Katere pravice pa imajo čezmejni delavci tako v Italiji kot v Sloveniji?
Glede čezmejnih delavcev bi povedala, da so za zdaj premoščene prve težave, ki so nastale prejšnji teden za prečkanje zaprte državne meje. Obmejni delavci, ki se iz Slovenije vozijo v službo v Italijo, nimajo več posebnih težav, razen občasnih vrst na mejnih prehodih. Nekaj več težav je pri vstopu tujih državljanov v Slovenijo, ker poleg dokazov o namenu vstopa zaradi službenih obveznosti – samoizjave – morajo tudi mimo hitrega zdravstvenega pregleda z merjenjem telesne temperature in ugotavljanjem morebitnih znakov infekcij dihal. Težave smo pri našem zavodu ugotovili že pri dokazovanju upravičenosti do bolniškega nadomestila v primeru, ko so delavci italijanskega podjetja bili prisiljeni v karanteno na domu zaradi pozitivnega brisa sodelavcev. Italija zahteva posebno zdravniško potrdilo, ker se bolovanje zaradi karantene upošteva različno od navadnega bolniškega statusa, glavna težava za slovenske državljane, ki delajo v Italiji, pa je prav pridobitev ustreznega zdravniškega potrdila, saj slovenski osebni zdravniki oddajajo potrdila, ki so v skladu s slovenskimi vladnimi uredbami, ne pa z italijanskimi. V tem trenutku, v obdobju čakanja na smernice iz naših centralnih uradov, delavcem svetujemo po priporočilih, ki nam jih posredujejo referenti območnih enot, ki posamezne primere obravnavajo. Zdi se mi, da je tudi čas za konkreten odziv Evropske unije glede koordinacije sistemov socialne varnosti pri obravnavi težav, povezanih s koronavirusom. Trenutno vsi občutimo trenje med državami EU in pod vprašajem je celo solidnost same unije. Prepričana sem, da v tem trenutku v Evropi primanjkuje predvsem solidarnosti in složnosti, ki pa bi morala biti temelja samega obstoja Evropske unije.
Hvala za pogovor in izčrpno obrazložitev.

Piše Katja Ferletič: POGOVOR / Katja Terpin, direktorica Zavoda INAS v Novi Gorici

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme