Enkrat skavt, vedno skavt!
70. obletnica slovenskega skavtizma v Trstu
Minuli konec tedna je bil za tržaške skavte velik praznik, saj so praznovali pomemben jubilej: 70. obletnico slovenskega skavtizma v Trstu.
Skavti in skavtinje so se v nedeljo, 17. oktobra 2021, zbrali pri Sv. Jakobu že v jutranjih urah. Tam so imeli najprej jutranji zbor, ob 9. uri pa sv. mašo, ki jo je ob glasbeni spremljavi in petju skavtov daroval g. Tomaž Kunaver. Po maši so se skavtje premaknili v sprevodu z zastavami (STS, SZSO in slovensko) na Veliki Trg, kjer je potekal glavni zbor in kjer so vsi skupaj zapeli skavtsko pesem. Tam so tudi začeli igro, pri kateri so sodelovali volčiči, volkuljice, izvidniki, vodnice, roverji, popotnice, voditelji, pomočniki in tudi odrasli skavtje in starši. Igra se je vila skozi središče mesta s postojankami na pomenljivih krajih za slovenski skavtizem na Tržaškem. Sklenila se je v zgodnjih popoldanskih urah pri Sv. Justu, kjer so prisotni imeli tudi kosilo in kasneje enourno taborno luč, pred katero sta prisotne nagovorila načelnika Matia Premolin in Vlasta Novak. Povedala sta, da so se vsi zbrali na ta dan v imenu mladinskega gibanja, ki se je že pred več kot sto leti pojavilo in privlačilo marsikaterega otroka in mladostnika po svetu, in to do trenutka odhoda, takrat, ko se klanovec odloči, da gre samostojno in odgovorno v svet. “Marsikaj smo dolžni lordu Robertu Stephensonu Smithu Badnu Powellu iz Gilwella, ki je posadil seme, iz katerega je zraslo močno in razvejeno drevo. Njegova iznajdljiva zamisel združevanja in vzgajanja mladih je še vedno sodobna in aktualna. Njegovo gibanje so spoznali in nam pred 70 leti ponudili veliki možje, naši ustanovitelji, katerim smo in jim bomo vedno hvaležni. Skavtski stil življenja so takrat razširili med slovenskimi fanti in ustanovili Slovenske tržaške skavte, kar je bilo le začetek, ki je pripeljal do velike in zdrave Slovenske zamejske skavtske organizacije, ki jo imamo in ljubimo danes. Zahvaljujoč se gospodu Lojzetu Zupančiču, kateremu je sestra Marica podarila knjigo BP-ja Skavtstvo za fante, prof. Ivanu Theuerschuhu, dr. Otonu Bercetu in dr. Jožetu Prešernu, je zaživel slovenski skavtizem v Trstu in nato nekaj let kasneje tudi v Gorici. Kot ste izvedeli med današnjo igro, je imel vsak izmed njih svojo funkcijo: starešina, načelnik in duhovni asistent. Brez njihovega truda, rednosti, požrtvovalnosti in vztrajnosti bi se verjetno ne srečali danes tukaj!”, sta poudarila načelnika in predlagala trenutek zbranosti v trajen spomin na velike može.
Prve sestanke so slovenski skavtje začeli ravno v mesecu oktobru leta 1951, v Škednju, s skupino devetih fantov, ki so se navdušili in v skavtskem duhu redno obiskovali srečanja. Nekaj mesecev kasneje je nastala tudi skupina v Rojanu in že leta 1952 so organizirali prvi skavtski tabor na Sv. Višarjah. Gibanje je postalo prav “nalezljivo”, saj se je v malem času razširilo tudi pri Sv. Antonu, Sv. Jakobu in kasneje po celem tržaškem ozemlju. Vsaka župnija od Brega do Krasa je imela čete izvidnikov. Navdušenje za pustolovščino, igro, ljubezen do slovenstva in domovine, vere in druženja med mladimi je bilo res tako veliko, da se je na pobudo dr. Jožeta Prešerna leta 1959 ustanovila prva skupina deklet, Slovenskih tržaških skavtinj. Od takrat so se vrstili sestanki, jurjevanja, tabori, jemboreeji, duhovne obnove in še marsikatere pobude, ki so bogatile delovanje organizacije. Ne smemo pozabiti na ustanovitev skavtskega gibanja v Gorici v 60. letih prejšnjega stoletja, ki je pripeljalo do želje po sodelovanju in združenju. Tako so se leta 1976 Slovenski tržaški skavti in Slovenske tržaške skavtinje skupaj z goriškimi brati in sestrami združili v eno samo veliko skavtsko družino SZSO, sta se spomnila Premolin in Novakova, ki sta opozorila tudi na duhovno zapuščino vseh skavtov, ki so nas zapustili, in se zahvalila vsem staršem, ki skavtom zaupajo vzgojo otrok. “Danes smo mi vsi, ki smo tu prisotni, živa priča stila življenja, ki smo ga od malih nog sprejeli kot igro, s katerim smo doživeli marsikatero pustolovščino svoje mladosti, vse do let, ko smo doživljali v klanu pot, služenje in skupnost na prav poseben način. To nas je pripeljalo do zrelih let in nam spremenilo življenje. Ja, dragi bratje in sestre. Biti del tega svetovnega gibanja nam res spreminja pogled na svet in bližnjega. Razlikujemo se, ker znamo biti bratje in sestre vsakomur in verjamemo v vrednote skavtizma, ki so zapečatene v obljubi, zakonih in statutu naše organizacije. In ne pozabite, kadarkoli in kjerkoli ste: enkrat skavt, skavt za vedno!”, sta sklenila načelnika.
