Enajst umetnic in umetnikov geometrijske abstrakcije
KCLB / Odprtje razstave Geometrija v umetnosti z “zahoda”
V petek, 15. julija, je bilo v Kulturnem centru Lojze Bratuž odprtje skupinske razstave Geometrija v umetnosti z “zahoda” / Geometria nell’arte “d’occidente”, ki jo je pripravil kurator Denis Volk. Razstavo je organiziral Kulturni center Lojze Bratuž v sodelovanju z deželo FJk, Generalnim konzulatom Republike Slovenije v Trstu, Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvom za kulturo RS in društvom KONS.
Po uvodnem pozdravu predsednice KCLB Franke Žgavec je besedo prevzel Denis Volk, ki je navzočim obrazložil, da razstava obsega dela umetnikov iz “zahodnega dela slovenskega govornega območja, ki ne zajema samo zahodne Slovenije, ampak tudi slovensko govoreče umetnike preko državne meje, tako na italijanski strani kot na Hrvaškem.” Razstava je pregled ustvarjanja enajstih umetnic in umetnikov geometrijske abstrakcije. Na njej dobimo pregled umetniškega ustvarjanja z uporabo geometrije na Slovenskem, ki sicer ni popoln, a je vseeno dovolj dober. Začetki uporabe geometrije v sodobni slovenski umetnosti segajo v leto 1924, ko je Avgust Černigoj v Ljubljani pripravil prvo razstavo konstruktivistične umetnosti na Slovenskem. Razstava tako zajema časovno obdobje od dvajsetih let prejšnjega stoletja do danes.
Uporaba geometrije v umetniškem snovanju je tako v svetu kot pri nas vedno prisotna, a nikoli v ospredju; posvečajo se ji zgolj posamezne umetnice in umetniki. “Geometrija je v umetnosti prisotna v različnih obdobjih, posamezni umetniki se ves čas posvečajo ustvarjanju z uporabo geometrije, tako da so nekateri celotne svoje opuse posvetili temu, nekateri pa ustvarjajo le nekaj časa,” je dejal kurator. Umetniki so zgled ali navdih za tovrstno ustvarjanje našli v različnih obdobjih, različnih filozofskih in teoretskih izhodiščih ter umetniških gibanjih, zlasti v avantgardah 20. stoletja, v delih različnih umetnikov različnih obdobij, pa tudi v pojavu računalnika in drugih novih tehnologij v vsakdanjem življenju, ali pa so z geometrično formo želeli izpostaviti materiale, s katerimi so ustvarjali. V KCLB so razstavljena dela zasnovali Beti Bricelj, Avgust Černigoj, Danilo Jejčič, Matjaž Hmeljak, Janez Lenassi, Sandi Renko, Katja Sorta, Eduard Stepančič, Franco Vecchiet, Sebastijan Vojvoda in Edvard Zajec. Gre za različna dela, za skulpture, razne vrste objektov, klasične slike, krasne grafike, risbe, računalniško grafiko, računalniške animacije, video, film. Ta dela nastajajo v klasičnih tehnikah ali s pomočjo računalnika in sodobne tehnologije.
Na odprtju je prisotne pozdravil tudi konzul RS v Trstu Peter Golob, ki je priznal, da je ob tej priložnosti prvič spoznal geometrijsko umetnost kot posebno področje umetnosti. “Verjamem, da bo podobnih dogodkov do Evropske prestolnice kulture leta 2025 še veliko in da bomo imeli še veliko možnosti, da se izučimo s tega področja,” je dejal. Besedo je prevzel tudi odbornik za kulturo na Občini Gorica Fabrizio Oreti, ki je pozdravil v imenu župana Rodolfa Ziberne in obenem izrazil veliko zadovoljstvo za konkretno in plodno sodelovanje med občinsko upravo in Kulturnim centrom Lojze Bratuž. Izpostavil je bistveno vlogo, ki jo bodo za EPK 2025 igrala gledališča in kulturni hrami, kakršen je KCLB, “tu se ne ukvarjate samo s kulturo, to je kraj, kjer ustvarjate občutek pripadnosti skupnosti; tu se skupnost zbira, da se pogovarja o nečem, kar je del našega DNK-ja, to je kultura.”
Razstava Geometrija v umetnosti z “zahoda” bo odprta do 25. avgusta, do konca meseca julija ob ponedeljkih, sredah in petkih med 17. in 18. uro, drugače pa ob prireditvah ali po domeni. V dvojezičnem katalogu, ki je bil izdan ob razstavi, je Volk predstavil posamezne umetnike in obenem napisal, da so bila dolgo časa geometrijsko strukturirana dela stvaritev rokodelcev, sedaj pa jih prepoznavamo kot umetniška dela. Prehod med rokodelstvom in umetnostjo je še vedno zabrisan. V sodobni umetnosti je za umetniško ustvarjanje z uporabo geometrije v širšem smislu značilno, da dela nastajajo racionalno, premišljeno in načrtovano, skoraj preračunano in programirano.
