Ekonomija, šport, mediji in še kaj

Piše: Samuel Devetak

Cristian Visintin je doma s Peči pri Sovodnjah. Zaključuje študij ekonomije v Ljubljani in je zaposlen kot študent v mednarodnem farmacevtskem podjetju v Ljubljani ter redno sodeluje z nekaterimi mediji. Z njim sem se pogovoril tudi zato, da bi na podlagi svojega znanja in izkušenj izrazil mnenje o posledicah, ki jih bo prinesla prekinitev gospodarskih in industrijskih aktivnosti zaradi koronavirusa. Cristianu se še enkrat zahvaljujem, da sva kljub okoliščinam opravila ta intervju.
Predstavi se našim bralcem!
Pozdravljen, Samuel. Ime mi je Cristian Visintin, star sem 22 let in živim na Peči pri Sovodnjah. Leta 2016 sem sklenil klasični licej Primoža Trubarja v Gorici in se nato vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Bil sem član Slovenske zamejske skavtske organizacije, 11 let sem igral klavir, zdaj pa se že nekaj let ukvarjam s košarko.
V kratkem boš diplomiral iz ekonomije v Ljubljani. Kakšna so bila ta univerzitetna leta?
Tako je, pred mano je še zadnji izpit na dodiplomskem študiju. Štiri leta so minila zelo hitro, tudi ker sem ubral nenavadno študijsko pot. V prvem letniku sem opravil vse izpite v angleškem jeziku, saj Ekonomska fakulteta ponuja tudi to možnost. V drugem letniku sem nato izbral program Denar in finance, ki pa poteka samo v slovenščini. V tretjem letniku sem v okviru programa Erasmus+ odpotoval za en semester v Hanover na Leibniz Universität Hannover; bila je čudovita izkušnja, saj so vsa predavanja in izpiti potekali v gradu iz 19. stoletja. Izmenjava mi je tudi omogočila, da bom na koncu dodiplomskega študija opravil polovico izpitov v angleškem jeziku, polovico pa v slovenščini. Septembra bom nadaljeval svojo študijsko pot na magisteriju, toda nisem še izbral smeri.
Boš diplomiral preko spleta ali misliš, da ti bo uspelo v Ljubljani?
Mislim, da bodo vsi izpiti do konca semestra potekali preko spleta, in to za vse smeri na naši fakulteti. Sicer lahko še pride do sprememb, toda Ekonomska fakulteta ima v svojih vrstah marsikaterega študenta iz tujine, kar seveda pomeni, da obstaja večja nevarnost, da pride do novih okužb.
Imaš kakšno delovno izkušnjo? S čim se še ukvarjaš poleg študija?
Trenutno delam na Leku v Ljubljani preko študentskega servisa. Zelo sem zadovoljen, da se mi je ponudila ta priložnost v mednarodni farmacevtski družbi, saj sem pridobil veliko znanja in izkušenj. Imam tudi veliko srečo, da mi je Lek priskrbel opremo za delo od doma, tako da lahko nadaljujem službo kljub karanteni. Poleg dela in študija se najraje ukvarjam s košarko.
Kako deluje študentski servis? Katere so njegove prednosti?
Študentski servis nudi slovenskim univerzitetnim študentom možnost za zaposlitev v večini slovenskih podjetij, trgovinah ipd. Ena od prednosti servisa je gotovo dejstvo, da študentje lahko pridobijo dobro delovno izkušnjo na številnih področjih in si lahko ustvarijo finančno bazo – vse to po krajšem delovnem urniku, kot če bi bili redno zaposleni. Študentski servis ponuja tudi spletno stran, preko katere imajo zaposleni študentje dostop do vseh informacij v zvezi s svojo zaposlitvijo – od izpisa prihodkov do števila delovnih ur.
V Italiji podobnega servisa žal ni, zato delodajalci večkrat izkoriščajo študente z delom na črno.
Poznamo te tudi zato, ker sodeluješ na medijskem področju…
Drži, že tri leta sodelujem pri oddaji Športel na televiziji Koper, kar me zelo veseli, saj združuje moje zanimanje za novinarstvo in ljubezen do športa. V zadnjih dveh letih sem začel sodelovati tudi na Radiu Trst A, najprej z rubriko za študente Lov na Priložnost, zdaj pa pripravljam športno oddajo Timeout.
Kako doživljaš zadnji mesec in pol v karanteni?
Glede na to, da nadaljujem z delom brez večjih težav, nisem spremenil ritma življenja. Najbolj pogrešam druženje s prijatelji in šport. Po drugi strani pa sem spet odkril marsikaterega konjička iz otroštva, kot je na primer igranje klavirja.
Kakšne posledice misliš, da bo imel koronavirus na svetovno ekonomijo?
Verjetno je še prezgodaj, da lahko z natančnostjo ocenimo, katere bodo dolgoročne posledice na BDP. Vse je odvisno od tega, kdaj bo vlada sprostila ukrepe, toda ukinitev prostega gibanja je v tem trenutku dvorezni meč. Mislim pa, da je za veliko večino ljudi večja prioriteta vrnitev v službo, kljub temu da je nevarnost ponovnega navala za vogalom. Za marsikatero podjetje bo predolg odmor od poslovanja usoden, saj malokdo si je pričakoval 100% izpad prihodkov. Kaže, da se bodo razmere po 4. maju nekoliko sprostile; to bo prvi korak na poti do prekinitve vseh protivirusnih ukrepov, toda če se ne bomo držali tudi novih pravil in smernic, bomo kmalu za tem spet na štartni točki.

POGOVOR / Cristian Visintin

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme