Intervju

Eden od absolutnih zmagovalcev v ZDA

Eden od absolutnih zmagovalcev v ZDA

Piše Rossana Paliaga / Pogovor: violinist Aleš Lavrenčič

Lepa novica je prejšnji teden odmevala v nadpovprečno veselem tonu, saj so zmage na glasbenih tekmovanjih zadnje čase pravzaprav spomini na čas pred ukinitvijo vseh kulturnih prireditev. Prišla je namreč z določenim zamikom, iz ZDA, potem ko je strokovna žirija ocenila nastope tekmovalcev, ki so februarja nastopili v znameniti newyorški koncertni dvorani Carnegie Hall.
Doberdobski violinist Aleš Lavrenčič spada v ožji krog absolutnih zmagovalcev velike nagrade mednarodnega glasbenega tekmovanja Crescendo. Dosežek spremljajo laskave pohvale članice žirije, ki piše, da je njegovo igranje “nadpovprečno bogato v dinamičnem razponu, prožnosti fraziranja, obvladanju agogike”. V oceni piše tudi, da je Lavrenčič “pravi umetnik” in da je igral v odličnem sozvočju s pianistom, glasbenikom z znamenite šole za glasbo in ostale umetniške smeri Julliard School. Za Lavrenčiča je dosežek na mednarodnem tekmovanju (bil je edini evropski glasbenik v velikem finalu!) vrhunec v plodnih mesecih, ko je njegov glasbeni talent ubral poklicno pot.

“Od septembra lani igram v orkestru opernega gledališča Verdi, kjer sem zaposlen za določen čas”, <+tondo>nam je povedal Lavrenčič, ki je tudi naštel glavne etape intenzivne delovne izkušnje: <+Risposta>“Začeli smo s simfonično sezono, nato sem pobliže spoznal svet opere s sodelovanjem pri raznih uprizoritvah, gostoval sem z orkestrom na Japonskem, kjer smo imeli 14 ponovitev opere Traviata in dva koncerta. Ko smo se vrnili, sem igral ob odprtju sezone; takrat smo imeli dvojno premiero, Turandot in Aido. Sledili so še balet, božični in novoletni koncert, januarja še operi Lucrezia Borgia in Boris Godunov. V programu je bilo še veliko dogodkov, ki so seveda preklicani. Svoje začasno sodelovanje naj bi končal aprila”.

Razen tekmovanja v New Yorku ni bilo verjetno veliko časa za izvengledališke dejavnosti…
Težko bi lahko delal karkoli drugega v tem obdobju, saj smo imeli veliko vaj in nastopov. Moram pa povedati, da sem v zadnjih mesecih nadaljeval tudi študij. Julija lani so me namreč sprejeli na glasbeno akademijo v Münchnu, kjer naj bi jeseni začel obiskovati lekcije koncertnega mojstra bavarske opere Markusa Wolfa. Sočasno pa sem začel delati v Trstu, zato sem prenesel študij v drugi semester, ki naj bi se začel pred kratkim. Glede na zdajšnje razmere pa se vse spreminja.

Je prisotnost glasbenika v družini vplivala na vaše izbire, od študija glasbe do poklica?
Zagotovo je močno vplivala, ko sem začel študirati. Ko imaš očeta, ki se poklicno ukvarja z umetnostjo, si lahko predstavljaš, da lahko postane tudi tvoj poklic. Zato tudi drugače občutiš glasbo, se ji posvečaš odgovorno, resno. Za nadaljevanje pa so spodbudne besede mentorjev in sami rezultati utrdili prepričanje, da hodim v pravo smer. Prav gotovo pa je velika prednost, da se tudi doma lahko s kom pogovarjaš o glasbi in igraš.

Opera je verjetno vaša najnovejša ljubezen.
V tej sezoni sem se prvič soočil z opero in priznam, da mi je zelo všeč. To je svet, ki ga nisem poznal oz. ga nisem do zdaj upošteval, saj sem najraje poslušal simfonično glasbo. Opera me je presenetila. Je popolnejša oblika glasbene umetnosti, ki se ne ustavi pri glasbi, ampak zaobjame veliko umetniških izrazov.

Publika doživlja glasbo na bolj površen in čustven način, v orkestru pa se soočate s pisavo skladateljev in gledate na partituro iz čisto drugačne perspektive. Kateri avtorji so vas do zdaj najbolj fascinirali?
Na opernem področju me je prevzel Puccini. Njegova glasba je lepo napisana, se lepo igra, in čeprav je tvoj part zelo zahteven, ti daje toliko zadoščenja, da se ga zlahka naučiš in ti je ob igranju vsakič lepše. Opero Turandot bi igral tisočkrat! Na simfoničnem področju sem užival ob izvajanju pete simfonije Petra Ilijča Čajkovskega, ker je moj part resnično napisan za violino; s tem mislim, da nekateri skladatelji imajo lepe ideje, a jih prenašajo na glasbilo na način, ki je za izvajalca lahko problematičen. Če se povrnem k vprašanju in posplošim, lahko povem, da najraje igram skladbe romantične in postromantične dobe.

03.04.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!