Dva večera pobude Razseljeni

Fotografije: Barbara Čeferin

Gledališče Miela 27. oktobra, ob 20.30

Voglio solo cercare di essere felice / Poskušam vsaj biti srečen 

Slovensko stalno gledališče 28. oktobra, ob 20. uri

Črna koža,  bele maske  / Pelle nera, maschere bianche

 Žensko vprašanje in različne oblike diskriminacije so snov originalne umetniške obravnave dveh predstav, ki bosta na sporedu v četrtek v gledališču Miela in v petek v Mali dvorani SSG v okviru pobude Razseljeni. Duševna bolezen, ki se izraža v umetniški preobrazbi in »vsakdanji« rasizem ukoreninjenih stereotipov bosta obarvala izpoved dramske in koreografske stvaritve po resničnih zgodbah. 

V četrtek, 27. oktobra ob 20.30 bo na sporedu v gledališču Miela predstava Poskušam vsaj biti srečna Claudia Ascolija, ki dobi navdih v zapisih režiserja Antonina Artauda in igralke Colette Thomas. Skupna jima je bila gledališka strast, a tudi tragična izkušnja internacije v psihiatričnih bolnišnicah. Predstava dobi navdih v »Oporoki mrtvega dekleta«, ki jo je Colette napisala nekaj let po Artaudovi smrti.

V petek, 28. oktobra ob 20. uri bo na sporedu v Slovenskem stalnem gledališču predstava producentov Anton Podbevšek Teater in Plesni Teater Ljubljana Črna koža, bele maske. Koncept in koreografijo je ustvarila Maša Kagao Knez, režiserka in dramaturginja pa je Ivana Djilas. 

Lina Akif, Joseph Nzobandora-Jose, Irena Yebuah Tiran, Leticia Slapnik Yebuah in Maša Kagao Knez so igralci, plesalka in pevki mešanih družin, ki so se rodili v Sloveniji, kjer se kot “eksotična” manjšina sprašujejo o koreninah in izrazih diskriminacije znotraj države, ki gleda na temo rasizma, kot da bi šlo izključno za problematiko drugih, oddaljenih držav. 

Dokler bo družba potrebovala Drugega za svojo lastno potrditev ali iskanje krivca za lasten neuspeh ter med prebivalstvom širila strahove, napetosti, delitve, bo problematika zagotovo obstajala.” – piše avtorica koncepta predstave Maša Kagao Knez, ki je o lastni izkušnji dodala: “Uspešen temnopolti človek je skoraj vedno športnik ali glasbenik. Belina je pri nas ultimativno merilo, zato raje sploh ne odpiramo te teme, kajti dokler se o tem ne pogovarjamo, problema ni. Kaj pomeni, ko te nenehno pošiljajo domov, v Afriko? Afriko, ki je morda še nikoli nisi videl. Živeti v manjšini pomeni vsakodnevno soočanje z drugačnostjo, nepripadanjem. Razširjeni stereotipi, vezani na temnopolte, se kažejo tako v zaničevalnem »črnci smrdijo« kot v občudovanju »vi imate tako lepo gladko kožo« ali »to imate v krvi«, kar se vedno nanaša na ritem, ples, glasbo, šport, nikoli pa na kognitivne sposobnosti.”

Novice, ki kažejo vtrajnost rasizma, pretvarjanja dobro mislečih, kot tudi zmožnost odrinjanja večno aktualne problematike, so prepričale avtorje predstave, da se je treba tudi na odru lotiti manj stereotipne podobe drugačnosti. “Greh je črn, saj je krepost bela” je napisal francoski antropolog Frantz Fanon, avtor eseja, po katerem je nastala predstava. V tem avtorskem projektu se temo problematizira preko osebnih zgodb soustvarjalcev, ki prikazujejo svoje doživljanje temnopolte “manjšine”. Predstava bo opremljena z italijanskimi nadnapisi.

Preberi tudi

Dobrodelni večer

Tržaška

Dobrodelni večer

27.01.2023
V spomin in opomin

Tržaška

V spomin in opomin

28.01.2023
Družinski abonma SSG: Kure?!

Tržaška

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme