Tržaška

Duhovito, a tudi resnobno o evangelijih

Duhovito, a tudi resnobno o evangelijih

Gregor Čušin gost Društva Finžgarjev dom

Društvo Finžgarjev dom je tokrat, v sklopu predavanj Za prijetnejše življenje in prijaznejše odnose, vabilo na izreden in poseben večer z naslovom Evangelij po Čušinu. Gost je bil seveda znani dramski igralec, dramatik in kolumnist revije Ognjišče, Gregor Čušin. Dolgoletni član Ljubljanskega mestnega gledališča je zdaj svobodni igralec, kar ga, kot sam pravi, še bolj utruja. Tako lahko pa sam izbira, s čim bo nastopal, in se lahko izraža tako, kot se čuti in želi. Čušin je znan predvsem po monodramah, ki se vsebinsko naslanjajo na evangelij oz. zgodbe iz Svetega pisma. Vse pripoveduje in igra v značilnem slogu, ki zabava, kdaj pa kdaj bi lahko celo rekli, da se “pači”, toda vsemu temu vedno sledijo resni trenutki, ko se publika nenadoma zresni in smeh nadomesti popolna tišina, ko se poslušalec globoko zamisli v moralo in vero. Nekatere ta način pripovedovanja malce “zbode”, če pa dobro premislimo, zakaj resne misli sprevrže v šalo, lahko razumemo, da se skriva za tem poučni razlog. Igralec je na openskem večeru interpretiral kratke zgodbe iz evangelija, tako kot da bi bil sam prisoten ob Jezusu, angelih, svetnikih in apostolih. V prizorih prikazuje, kako sam doživlja vero, in sicer na resen, smešen, drzen in žalosten način; tako skuša vesele ljudi pripeljati k veselemu Bogu.
Njegova pripoved se začne na Gospodov dan, ko ga angel pripelje v puščavo na visoko goro. Zaplete se v kratko diskusijo z angelom; ta mu je namreč svetoval, naj shujša, saj se je preveč utrudil, ko ga je s težavo privlekel na vrh gore. Čušin angelu odgovori, da bi raje dobil kakšen teološki nasvet, ne pa zdravstveni. Nato začne tavati po puščavi. Tam najde Jezusa, s katerim začne versko dogodivščino. Najprej gresta mimo jezera, kjer najdejo Janeza Krstnika, ki ju krsti, potem pa se zberejo z apostoli in začnejo potovati iz kraja v kraj, utrjevati ljudi v veri in jih učiti nov zakon ljubezni. Z Jezusom ni bilo nikoli dolgčas. Pripovedoval je zgodbe, zdravil in hranil ljudi: “Nekoč nas je bilo nekaj tisoč in Jezus nas je vse nahranil s par štruc kruha in konzervo sardin”. Veliko je učil in za vse je imel pravi odgovor. Nekdo ga je vprašal, naj pove kaj o nebeškem kraljestvu, on je odgovoril, da je lahko kot zaklad, skrit na njivi, ki ga je nekdo našel in znova skril; je podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde najlepšega, proda vse, kar ima, in kupi tistega. Nebeško kraljestvo je kot mreža, ki jo vržeš v morje in z njo ujameš vse ribe. Le-te na kopnem ločijo: dobre obdržijo in slabe odvržejo. Ob koncu časov bo tako. Prišli bodo gospodovi angeli in ločili pravične od krivičnih. “Pred mano bodo zbrani vsi. Tem na moji desni bom rekel: “Pridite, blagoslovljeni od mojega Očeta, v kraljestvo, ki je za vas pripravljeno od začetka časov, kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, nag sem bil in ste me oblekli, tujec sem bil in ste me sprejeli”. Takrat ga vprašajo: “Kdaj smo te videli lačnega, žejnega, nagega”? in Jezus jim odgovori: “Kar ste storili mojim najmanjšim, ste tudi meni storili”. Še bolj modro je odgovoril, ko so ga nekateri vprašal, ali so njihovi sinovi, ki jemljejo mamila, si režejo žile in imajo probleme z anoreksijo, primerni za nebeško kraljestvo. Odgovor je bil: “Nimajo prebodenih rok, ampak srce. Nimajo raztrganih žil, ampak dušo. Saj ne pljuvajo hrane, ampak strah. Sinovi iščejo uteho, nočejo umreti”! (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

09.03.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!