DSI ima še vedno pomembno vlogo v družbi
Občni zbor DSI / Pregled delovanja in novi izzivi
V ponedeljek, 6. maja, so se v Peterlinovi dvorani na rednem občnem zboru zbrali člani Društva slovenskih izobražencev. Prisotne je nagovoril predsednik DSI Martin Brecelj, ki je v svojem poročilu obnovil v letu dni opravljeno delo in nakazal nekatere že izdelane načrte za bližnjo prihodnost, pri čemer je tudi izpostavil temeljne smernice, ki se jih vodstvo pri delovanju skuša držati.
Nosilni steber dejavnosti so ponedeljkovi večeri. Po občnem zboru z dne 12. aprila lani so jih priredili v Peterlinovi dvorani skupno 38, 10 v okviru prejšnje sezone 2022/2023 in 28 v okviru sezone 2023/2024, ki je še v teku. Po vsebini so bili ti večeri kot običajno zelo raznoliki. Govor je bil o zgodovini, znanosti, literaturi, glasbi, filozofiji, teologiji, likovni umetnosti ter več večerov o aktualni družbeni, politični in ekonomski problematiki.
Poleg okrepljene vsebinske in oblikovne pestrosti je ponedeljkove večere opredeljevala še druga značilnost. Pogosteje so jih prirejali v sodelovanju z drugimi organizacijami in ustanovami, kot so, poleg Slovenske prosvete, s katero jih veže posebno razmerje: Mladika, Radijski oder, MOSP, Slovenska Vincencijeva konferenca, Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček, Slovenski klub, Društvo za umetnost KONS, SSk, SSO, SKGZ, Glasbena matica, Glasbena šola Sežana, SSG, Radio Trst A, Slovenska matica, Socialna akademija iz Ljubljane, Medgeneracijsko prostovoljsko društvo Ministrstva za obrambo RS, Študijski center za narodno spravo. “Z okrepljeno vsebinsko in oblikovno pestrostjo ter sodelovanji smo skušali nagovoriti širši krog ljudi in s tem nekoliko prenoviti naše vrste,” je članom poudaril Brecelj, ki bi rad videl, da bi v društvo v večjem številu prihajali tudi mladi (oz. dijaki višjih šol), toda ena izmed težav, ki se pri tem pojavljajo, je pozna ura, ob kateri se začenjajo večeri.
Predsednik je nato naštel tudi druge dejavnosti društva v minulem letu: spominsko slovesnost ob 80-letnici smrti Stanka Vuka, Danice Tomažič in Draga Zajca v sodelovanju s KD Stanko Vuk Miren-Orehovlje, ogled film Maje Weiss Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna v sodelovanju s Kinoateljejem iz Gorice, organizacija zgodovinskih simpozijev v sodelovanju s Študijskim centrom za narodno spravo iz Ljubljane. S takimi pobudami nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje, je nakazal Brecelj in opozoril, da bodo letos še prej v sklopu Slovenske prosvete sodelovali pri dveh pomembnejših prireditvah: od 3. do 7. julija bo v Trstu Socialni teden italijanske škofovske konference (CEI), ki se ga bosta udeležila tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella in papež Frančišek, 21. julija pa bodo sodelovali pri proslavi ob 100-letnici rojstva Alojza Rebule s postavitvijo spominske plošče na pisateljevi domačiji v Šempolaju.
“Neke vrste krona delovanja je Draga. V središču lanskih 58. študijskih dnevov so bile znanstvene, tehnološke in druge inovacije kakor tudi odzivi nanje zlasti na etični ravni. Mislim, da je bila tematika posrečena, kakor so tudi poželi zanimanje gostje, ki smo jih povabili, začenši z novim tržaškim škofom Henrikom Trevisijem,” je še povedal predsednik DSI, ki je tudi napovedal datum letošnje 59. Drage. Ta bo potekala od petka, 30. avgusta, do nedelje, 1. septembra, v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Študijski dnevi se bodo v petek popoldne pričeli z okroglo mizo o vključevanju klasične izobrazbe v sodobne študijske vsebine z naslovom Vergilij versus ChatGPT? Kateri od dveh?. V soboto popoldne bo predavanje na temo Zahodna demokracija pod vprašajem. V nedeljo dopoldne bo po sveti maši predavanje o relaciji Umetnost in vera. V nedeljo popoldne pa bo zaključna okrogla miza z delovnim naslovom Tri Slovenije – ena domovina?, za katero bodo razpravljali predstavniki matične, zamejske in zdomske Slovenije. V pripravi so še Draga mladih, ki se bo verjetno spopadla s problematiko obnovljivih energetskih virov, ter nekatere spremljevalne pobude, s katerimi nameravamo obeležiti Rebulovo obletnico.
“Spoštovane članice in člani, zavedamo se, da je DSI kulturno žarišče ne le krajevnega pomena. Društvo izhaja iz krščanskih vrednot, ki so navdihovale in še navdihujejo evropsko civilizacijo. Sem spadajo tudi človekove pravice, demokratične svoboščine ter vrednote kulturne in narodnostne raznolikosti v perspektivi trajnostnega razvoja. Kot društvo izobražencev pa moramo posebno visoko postavljati v svoji hierarhiji vrednot resnico in, če je potrebno, v tej luči tudi zavzemati kritična stališča do razmer, v katerih živimo. To je društvo vselej skušalo početi. Na tak način je tudi nekaj prispevalo k pomembnim zgodovinskim procesom, kot sta bili demokratizacija in osamosvojitev Slovenije. Mislim in upam, da bo DSI dalo še kaj dobrega od sebe,” je sklenil svoje razmišljanje Martin Brecelj.
Na občnem zboru, ki sta ga vodila izvoljena predsednik občnega zbora Marjan Jevnikar in tajnica občnega zbora Tatjana Oletič, je sledilo še poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal Sergij Pahor, predstavitev in odobritev obračuna 2023 in predračuna 2024 ter nato še živahna razprava o delovanju društva in prihodnjih izzivih.
