Družbeni okvir se spreminja, vrednote pa ostajajo nespremenjene

Piše: Matevž Čotar Fotografije: Valerio Komic

60 let slovenskega goriškega kulturnega hrama

25. februar je dan, ki ostaja vklesan v temelje naše goriške, slovenske katoliške kulturne realnosti. Saj so na ta dan pred 60 leti blagoslovili in odprli vrata Katoliškega doma. V težkih povojnih letih, ko so Slovenci ostali na Goriškem pod Italijo, so bili potlačeni zaradi novih političnih razmerij in še velikega nacionalističnega ter fašističnega vpliva, a z neverjetno domoljubnostjo in ljubeznijo do jezika in kulture so nadaljevali, ohranili in gradili slovensko realnost v mestu. Stavba na Placuti ostaja prav gotovo zapisana v zgodovino kot kraj druženja slovenskih katoličanov. Toliko je bilo navdušenih kulturnikov, da so prostori postajali tesni in pojavila se je ideja, da bi imeli Slovenci svoj hram. In res, prvi odbor za gradnjo se je sestal leta 1952. V blagajni ni bilo niti lire. Neprecenljiva zasluga gre takratnemu odboru, zaslužnim Goričanom in rojakom, ki so bili prvi pripravljeni priskočiti na pomoč, predvsem pa velikodušnosti Slovencem onstran luže, predvsem v Clevelandu, kjer je imel posebne zasluge dr. Karel Bonutti. Pod budnim očesom delovnega odbora, ki so ga sestavljali predsednik dr. Anton Kacin, tajnik dr. Kazimir Humar, blagajnik Maks Komac in upravnik Ciril Koršič, je Katoliški dom zagledal luč po načrtih arhitekta Giordana Malnija.

Na takratni družbeni in politični sceni si nasprotniki katoliških Slovencev niso sploh predstavljali, da bi Katoliški dom zrastel samo s prispevki in z veliko požrtvovalnostjo, potrpežljivostjo in energijo, kljub finančnim, birokratičnim in političnim težavam (prisotni so bili še vplivi fašizma, a tudi nenaklonjenost jugoslovanske države oz. njenih pristašev) se je Katoliški dom kamen na kamen dvigal trdno kot skala (to so tudi besede skladbe Novi Katoliški dom, ki je bila napisana prav za slavnostno odprtje). Neverjeten duh zvestobe narodu in krščanskim vrednotam je vodil takratne ljudi, ki so iz niča postavili na noge novo in svetlo slovensko realnost na Goriškem. Časi so se hitro spreminjali, tako tudi družbena scena in nove potrebe. Odbor ustanoviteljev se je počasi umaknil in leta 1996 je Katoliški dom doživel novo preobleko, pri kateri je bil stalno prisoten pri vseh delih naš zaslužni in neutrudljivi duhovnik Marijan Markežič. Arhitekt David Faganel je načrt skrbno zasnoval z združitvijo starega in novega kamna in tako še globlje zapečatil pomen začetkov, tradicije, starih korenin in pomembnih vrednot, ki se prepletajo z novo stavbo v koraku s časom. Povezavo med starim domom in novim centrom čudovito prikazuje mozaik, ki ga je arhitekt sestavil iz gradbenih koščkov nekdanjega doma ob vznožju stopnišča, ki vodi v dvorano. Nova stavba, Kulturni center Lojze Bratuž, je v novih razmerah postala pomembna postojanka za celotno goriško, čezmejno sceno in tudi dlje, ter odprta za vsakogar, vsako obliko sodelovanja in vsestranskega delovanja. Zaživeli so Center za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki se z leti veča in širi svojo dejavnost, spominski park z doprsnimi kipi Mirka Fileja, Antona Kacina, Lojzeta Bratuža, Kazimirja Humarja, telovadnica, kjer deluje domača Olympia, skavtski sedež in zunanja igrišča. Postal je pravo stičišče kulturnih delavcev, glasbenikov, gojencev, pevcev, umetnikov, gledališčnikov, skavtov, športnikov, politikov; v tem tednu praznuje 60 let neprekinjenega delovanja. Čeprav smo priča demografskemu padcu, je delovanje v našem kulturnem hramu bogato in mladi v te prostore redno in radi zahajajo.

Pri Kulturnem centru Lojze Bratuž se tako z vztrajnim elanom pripravljajo na proslavljanje 60-letnice, ki jo bodo zaradi pandemije prenesli na začetek aprila (7.-9. april). Na programu bodo odprtje dokumentarne razstave, proslava in dokumentarni film, dogodki, s katerimi se bo Kulturni center Lojze Bratuž spet poklonil spominu vseh nepozabljenih, ki so z zanosom, idealizmom, pokončnostjo, vztrajnostjo in neizmerno ljubeznijo do slovenstva postavili temelje našega goriškega, slovenskega hrama. Vrednote, ki so bile žive takrat, ostajajo naše bogastvo in iz teh Kulturni center Lojze Bratuž še živi in naprej nadgrajuje delovanje v okviru novega časa, kamen na kamen …

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme