Kultura

Drugačen pogled na naš mali svet

Drugačen pogled na naš mali svet

Piše Iva Koršič: Kulturni dom Gorica / Predstavitev knjige Gorica je naša

Gotovo je zapadli sneg, ki je pobelil Goriško, bil vzrok, da se je v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici v sredo, 23. januarja 2019, zbralo manjše število poslušalcev. Na srečanju z avtorjem, ki ga je priredil Kulturni dom v sodelovanju s kulturno zadrugo Majo in društvom 1001 iz Gorice ter pod pokroviteljstvom SKGZ, je bil gost Primož Sturman. Večer je uvedel predsednik Kulturnega doma Igor Komel. Na srečanju je bil predvsem govor o literarnem prvencu Primoža Sturmana Gorica je naša, pa tudi o literaturi na splošno. Knjiga je v 500 izvodih, kar je dobra naklada za slovenski knjižni trg, izšla lani pri mariborski založbi Litera. To je nova potrditev, da imajo Primorce raje Štajerci kot Gorenjci, razen, če se primorski besedni ustvarjalci ne preselijo v Ljubljano (pri nas trdno vztrajata Marij Čuk in Ace Mermolja). Tako sta polemično pripomnila Jurij Paljk, odgovorni urednik našega tednika, ki je vodil pogovor, in gost Primož Sturman (1980), doma s Katinare, ki je mladost preživel na Opčinah. Leta 2010 si je za nov dom izbral vasico Brje pri Koprivi na Krasu. Na tržaški univerzi je dokončal študij sodobne zgodovine. Po nekajletnem obdobju sodelovanja pri Radiu Trst A, Primorskem dnevniku in Novem glasu, za katerega je kot odličen sodelavec prispeval mnogo tehtnih zapisov in tu tudi postal publicist, in čeprav je opravil državni časnikarski izpit, se je odločil za pedagoško delo. Zdaj je namreč profesor na liceju A. M. Slomška v Trstu. Kot je sam dejal, je literaturo vzljubil v domači hiši. Družina ga je precej zaznamovala, čeprav v njej ni dobil veliko spodbude za branje, a živeli so med knjigami in vedno gojili lep jezik. Na njegovo pisanje ni vplivala mama Majda Artač; sama namreč piše pesmi in ima različne poglede na literaturo, morda pa njegov ded Ivan Artač, čeprav je pisal bolj po “mohorjansko”. Sam je začel ustvarjati že l. 2010; takrat je pisal pesmi. Izšle so v reviji Poetikon z naslovom Ciklus-n-ost. Povedal je, da se je literaturi približal, ko je delal habilitacijo l. 2014. Domislil si je, da bi z literarnim ustvarjanjem lahko tudi nadgradil svoj publicistični jezik. Gorica je naša je njegovo prvo prozno delo, a gotovo ne zadnje. Saj ima že pripravljeno novo zbirko kratkih zgodb. Ta oblika mu najbolj ustreza. Knjigo Gorica je naša sestavlja devet zgodb. To je “suma” vsega tistega, kar smo sami doživeli, je opomnil Paljk, a je tudi čisto drugačen pogled na ta svet glede na to, da avtor ni obremenjen s preteklostjo. Mimogrede je omenil tudi pisateljevo bogoiskateljstvo in to, da je večkrat obiskal Alojza Rebulo, ki ga je imel za nekakšnega vzornika.
Spremno besedo, po Paljkovem mnenju “drzen esej”, je knjigi napisal Jurij Hudolin, ki o delu pravi, da gre za “intrigantno čtivo. Zanesljivo pa ne le za ljudi, ki smo tako ali drugače povezani z Mediteranom, Trstom, Krasom in Italijo, saj ne gre za lokalne vinjete”. Zgodbe v knjigi so vse umeščene v naš čas in niso avtobiografske, čeprav je v njih avtor prisoten. V njih se zrcalijo naše življenje in ljudje, ki živijo ob meji, pa tudi bivanjske stiske. Nekatere izmed zgodb so tako dobro strnjeno napisane, da bi se iz njih dalo razviti roman, je opozoril Paljk. Tudi Orlando Uršič, urednik založbe Litera, Sturmana spodbuja k pisanju romana, a on pravi, da ni še pripravljen na to. Paljk je o jeziku v Sturmanovem prvencu dejal, da je sodoben, živ, mestoma tudi grob, kar preseneča. V njem je tudi več avtohtonih, domačih izrazov (npr. borjač), ki jih osrednja Slovenija ne pozna. In prav je, da jih spozna. Njegovo pisanje je zgoščeno, pretehtano, premišljeno, zgodbe pristne, življenjske. Paljk ceni to, da v njih ni moraliziranja, kar kaže že na mojstrski način pisanja. Njegovi protagonisti so zavezani življenju, pa tudi iskanju. Paljka je najbolj prevzela zgodba, katere pripovedni okvir je čas, ko se je zgodil umor štirih mladih na bazovski gmajni. Pisatelj opisuje te dogodke iz neke določene distance, kot zunanji opazovalec. Ta zgodba Igra z ognjem, ki se dogaja l. 1930, je sicer nastala l. 2015. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

06.02.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!