Dragocen pohodniški vodnik Barbare Ane Fužir

Ali res dobro poznamo naše kraje? Se vam ne zdi, da pozabljamo, v kakšnem naravnem bogastvu, polnem zanimivosti in zgodovine živimo? Danes predvsem mladi in mlade družine veliko potujejo daleč, poznajo svet, pozabljajo pa, da so lepote tudi za domačim vogalom. Mogoče nekateri tudi ne vedo zanje. Večkrat se dogaja, da nas na to spomnijo prav tisti, ki niso Primorci in se sem preselijo, in takrat se vprašamo, zakaj pravzaprav nismo še videli tega ali onega kraja, čeprav smo oddaljeni mogoče le kako minuto od njega. To je prav primer Barbare Ane Fužir Schart, profesorice slovenščine in sociologije, ki se je iz Štajerske preselila v Nabrežino. Med materinstvom je ugotovila, da mali boljše spijo, če jih mame prej kakovostno utrudijo na svežem zraku. Tako je začela raziskovati kraške lepote z malim Antonom. S prispevki, ki jih je objavljala v športni rubriki v Primorskem dnevniku, je nastala zanimiva, poučna in praktična knjiga, ki jo je letos izdala Goriška Mohorjeva družba. Kot je zapisala v spremni besedi urednica Majda Cibic, je ljubiteljica narave pripravila izbor sprehodov, ki so primerni za dojenčka, ki ga starši nosijo v nosilki, za komaj cepetajočega otroka in nazadnje pravzaprav za človeka katerekoli starosti. Kot smo omenili na začetku, sami ljudje, ki tu živimo, premalo poznamo svoje kraje, zato je knjiga priporočena res vsem. V njej je v bogatem izražanju profesorice zabeleženih 22 pohodniških etap, ki segajo od Štivana do Komenskega in Sežanskega Krasa. Vsak opis je edinstvena osebna izkušnja, ki jo je doživela Barbara Fužir, ko je prvič spoznala kraj ali ko ga je prehodila že tolikokrat, da je preštudirala že vse možne variante in poti. Na koncu zapisov so osnovne informacije o dolžini poti, višinski razliki, izhodišču in cilju. Avtorica na začetku z občutkom opisuje kako se je “pozamejčila”, kako je skozi knjige naših avtorjev, kot npr. Alojza Rebule, spoznala območje in se z dušo približala kraškemu svetu in ga začela tudi raziskovati. Tako je spoznala veličastne razglede na morje in gore in se na malih vrhovih v okolici in sprehodih čutila kot prerojena. Prav na enem od teh si je zamislila, da bi lahko delila svojo izkušnjo kot mamica pohodnica. To je Sveti Lenart, kjer pravi, da vladajo čisto posebne energije, ravno prave za uvajanje otrok v pohodništvo. Opisi v knjigi so skrbni in bogati z nasveti, predvsem za tiste mamice, ki so mogoče bolj v skrbeh in se bojijo v naravo in pohodništvo s tako majhnim otrokom. Istočasno pa sproščeno branje plemenitijo pogovori in anekdote domačinov ter srečanje s kakšno živalico, kot npr. kačo. Barbara Fužir je namreč zelo duhovita in v pravem trenutku zapiše šaljiv spomin, izkušnjo in srečanje, kot npr. z burjo, o kateri jasno pove, da je ne razume, ali z lokalpatriotizmom v Saležu. Naša zemlja pa je zelo bogata tudi z zgodovino in tudi tega ne primanjkuje v publikaciji, saj avtorica v njej opisuje zgodovinske sledi, objekte, naselja, kot so npr. vojaška pokopališča, strelski jarki, jame, svetišče boga Mitre, ostanki dinozavra v Devinu itd.
Knjigo lepo popestrijo slike avtorice in ilustracije Maje Malalan in Jasne Košuta. Ponekod jih je treba dopolniti in občasno tudi kaj narisati, kar otroke lahko še bolj približa opisanemu izletu.
Za konec lahko povemo, da pohodniški vodnik ni vreden branja le zato, ker so v njem podatki, pa tudi občutki in opisi avtorice, ampak tudi zato, ker je dragocen pripomoček za družine, ki bi rade z otroki doživele pohodniško zadoščenje, in tudi za vse, ki premalo poznajo zemljo, na kateri živijo, in bi radi raziskovali tudi tiste manj obljudene kraške kotičke.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme