Dragocen gledališki priročnik

Piše: Iva Koršič

Ko nas lani ni še mučila misel na epidemijo koronavirusa in smo svobodno lahko načrtovali in uresničevali naše bogato, pisano ustvarjalno in poustvarjalno delo, je pri tržaški založbi Mladika izšel zelo uporaben priročnik za mentorje otroških in mladinskih dramskih skupin z naslovom Luč na odru. V kulturnem življenju slovenske narodne skupnosti je bila od nekdaj gledališka dejavnost zelo živahna in tudi zdaj skoraj v vsakem društvu deluje ena ali več dramskih skupin. Mnogo je odraslih, mladih in otrok, ki radi svoj prosti čas in ustvarjalno nagnjenje namenjajo žlahtni gledališki umetnosti, s katero z izbranimi klasičnimi in sodobnimi dramskimi teksti ali celo izvirnimi avtorskimi deli posredujejo občinstvu mavrico čustev in tudi kritičen pogled na marsikaj, kar bi radi, da bi bilo drugače v sodobni družbi, v kateri so vrednote, na katerih bi moralo vse sloneti, potisnjene na rob.

Prav zaradi tega je ta priročnik zelo dobrodošel. Vsi tisti, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z gledališko umetnostjo, bi ga morali imeti na dosegu roke na domači polici. Na vidnem mestu bi moral stati tudi v vsakem našem društvu in šolskih knjižnicah, saj se večkrat tudi ob koncu šolskega leta pojavljajo drobni gledališki prizorčki. Za tako snovanje morajo tudi učitelji(ce) imeti vsaj malo podlage, če želijo, da nastane kaj lepega in učinkovitega. Oporo pri tem bodo mentorji ljubiteljskih gledaliških skupin pa tudi priložnostni “režiserji” gotovo našli v publikaciji Luč na odru. Avtorica je Manica Maver, ki je v gledaliških krogih dobro poznana. Že od mladih nog je v krogu družine dihala gledališki zrak. Ustvarjalno gledališko ozračje, v katerem je živela, je pripomoglo k temu, da se je tudi sama, po poklicu sicer profesorica slovenščine na DTZ Žiga Zois v Trstu, podala na vabljivo, a nelahko pot modrice Talije. Po klasičnem liceju Franceta Prešerna v Trstu je diplomirala iz slovenščine na Leposlovni in filozofski fakulteti v Trstu, kasneje pa magistrirala iz programa Oblike govora na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Pri tem se je osredotočila na področje raziskovanja umetniškega govora, poučevanja govora in radijske igre, ki jo dobro pozna, saj je umetniški vodja Radijskega odra, pri katerem tudi igra, režira, piše besedila in dramatizacije. S prispevkom Umetniški govor in Radijski oder Trst se je udeležila Mednarodnega simpozija o umetniškem govoru, ki ga je priredila AGRFT. Izobrazbo si je pridobila tudi na področju gledališke pedagogike. Tudi pri pedagoškem delu se ukvarja z govorno in gledališko vzgojo. Že kar nekaj let vodi mladinske dramske skupine in je soudeležena pri poletni Mali gledališki šoli Matejke Peterlin. Vse povedano priča o njenem pestrem gledališkem udejstvovanju. Prav ob tem je začutila potrebo, da bi pomagala vsem, ki v naših društvih vodijo gledališke skupine in se večkrat znajdejo v veliki škripcih. Njena mentorica na AGRFT je bila prof. dr. Katarina Podbevšek, ki je napisala uvodne besede k zajetnemu priročniku, za katerega je platnico, ki kar vabi v očarljivi odrski svet, oblikovala Petra Debelis (prelom Danilo Pahor; sodelavec Mitja Petaros; izid knjige sta podprla Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežela FJK). V uvodu avtorica obrazloži, da je s to publikacijo želela posredovati nekaj napotkov in gradivo, ki ga je sama pridobila s študijem in osebnimi izkušnjami. Priročnik, ki ga dopolnjuje slikovno gradivo, je razdeljen na pet preglednih poglavij. Spregovori o temeljnih dejavnikih gledališke uprizoritve, poudarek daje govoru, jeziku, mimiki in kretnjam. Predstavlja ljubiteljsko gledališko dejavnost pri nas in širše v Sloveniji. Pri tem se zaustavi pri njenem pomenu in izbiri režiserja ljubiteljskih uprizoritev. Svoje izbire utemeljuje s teoretičnimi izhodišči. To je središčni del knjige, ki sestavlja njeno magistrsko diplomo ob koncu študija na AGRFT; nastala je na podlagi analize enoletnega dela z otroško in mladinsko skupino, katere mentorica je bila v tistem času. V drugem delu knjige predstavlja veliko praktičnih vaj, ki jih je usvojila na raznih izobraževalnih tečajih ali iz priročnikov. Nekatere si je sama izmislila. Take so ogrevalne vaje in igre, tematske vaje, vaje za spodbujanje domišljije, za obvladanje prostora, za gib, pa še marsikatere druge. Ob koncu sta dve njeni dramski besedili. Napisala ju je za svoje skupine in ju z njimi tudi uprizorila. Objavljena otroška igra Volk ni tak! je bila priporočena za objavo na literarnem natečaju za najboljše otroško in dramsko besedilo, ki sta ga razpisala Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in revija Mentor. Luč na odru gotovo zapolnjuje vrzel na področju gledališke literature, namenjene ustvarjalnemu delu z mladimi. Gledališki mentor bo v njem našel navodilo, napotek, namig, nasvet, ko se bo našel pred zahtevno nalogo ustvariti tudi skromen gledališki prizor, ki vsekakor zahteva kar nekaj truda, priprave in seveda izkušenj dela z večkrat zaletavimi, neučakanimi mladimi igralci, ki bi radi čim prej na oder, da pokažejo, kaj so se naučili. V njem bo prebral tudi tolažilne in spodbudne besede, če uprizoritev ne bo taka, kot si jo je zamislil in pričakoval, da bo. Luč na odru bo v resnično pomoč!

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme