Draga v koraku s časom

Piše: Matevž Čotar

POGOVOR Martin Brecelj, predsednik DSI

Od 1. do 3. septembra 2023 bo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah spet zaživela Draga v organizaciji Društva slovenskih izobražencev, in to bo že njena 58. izvedba. Letos je krmilo društva prevzel časnikar, filozof ter kulturni in politični delavec Martin Brecelj. V pogovoru je bralcem našega tednika razkril zanimivosti o letošnjem bogatem programu, predavateljih in aktualnosti dolgoletnega priljubljenega poznopoletnega kulturnega srečanja.

Najprej vprašanje o vaši novi zadolžitvi: kakšni so prvi občutki na predsedniškem mestu tega pomembnega tržaškega društva?

Društvo slovenskih izobražencev je res kulturno žarišče ne le krajevnega, ampak širšega slovenskega pomena. tem okolju sem se tudi sam vsaj delno oblikoval. Tu sem prevzel svoje prve pomembnejše javne zadolžitve, ko sem leta 1969 postal predsednik Slovenskega kulturnega kluba. Zdaj se nekako vračam na ta svoj začetek. Moja sedanja naloga je, da skušam prejeto kulturno izročilo ohranjati in ga razvijati. Kot društvo izobražencev moramo vsekakor postaviti resnico visoko na svoji lestvici vrednot in, če je potrebno, v skladu s svojimi spoznanji zavzemati tudi kritična stališča do razmer, v katerih živimo. To je društvo vselej počelo. Na tak način je tudi nekaj prispevalo k pomembnim zgodovinskim procesom, kakor sta bili demokratizacija in osamosvojitev Slovenije.

Draga se bliža 60. izvedbi. To je dolgoletna kulturna ponudba, ki je imela in še ima neko težo tako na Tržaškem kot v širšem okolju. Mislite, da je lahko še aktualna danes, tako kot je bila v nekdanjih letih?

Zgodovina se ni končala. Pred nami so novi izzivi, ki so nemalokrat celo zahtevnejši od preteklih. Dovolj je odpreti kako knjigo Yuvala Hararija ali drugih mislecev našega časa, da se o tem prepričamo. Za takšna srečanja, kakršno je Draga, bi bilo velikega pomena, če bi že samo pomagala postaviti na dnevni red kako bolj ali manj prezrto ali potlačeno vprašanje, ki se nas tiče kot Slovencev, Evropejcev in sploh kot ljudi. V tej zvezi naj izpostavim, da se na Dragi zbiramo Slovenke in Slovenci iz zamejstva, matice in zdomstva. To je dragocena posebnost, saj ni ravno veliko forumov s takšno udeležbo. Opozoril bi tudi na Drago mladih, ki že iz generacijskih razlogov tiplje bolj v prihodnost.

Društvo slovenskih izobražencev je s Slovensko prosveto glavni organizator Drage. Kako ste izbirali letošnje goste in kaj je vezna nit letošnjih študijskih dnevov?

Izhodišče letošnjih študijskih dnevov bodo tehnološke, gospodarske in druge inovacije, ki zaznamujejo naš čas. Tako se bo Draga mladih v soboto, 2. septembra, dopoldne spopadla z zapletenim in zahtevnim pojavom umetne inteligence. Ta razprava se bo istega dne popoldne nadaljevala in razširila na starejše udeležence z okroglo mizo o inovacijah in trajnostnem razvoju. Druga predavanja in razprave letošnje Drage bodo namenjene razmisleku o tem, kako naj bi se etično in še zlasti politično odzivali na novosti našega časa. Tako bo zaključno srečanje v nedeljo, 3. septembra, skušalo ponuditi nekaj odgovorov na vprašanje, kaj sta politična desnica in politična levica danes tudi zaradi dejstva, da ni nujno vsaka inovacija napredna in dobra. Posebej se bomo pomudili pri vprašanju, kako naj bi se Slovenci v Italiji in Avstriji politično odzivali na nove zgodovinske razmere, saj nekateri tradicionalni prijemi ne ustrezajo več. Razprava o tem bo na sporedu v nedeljo dopoldne. Nekako vrhunec teh razmislekov pa bo najbrž pogovor z novim tržaškim škofom Henrikom Trevisijem na temo bratstva v petek, 1. septembra, popoldne takoj po otvoritvi študijskih dnevov.

Očitno je prišlo do spremembe programa letošnje Drage, saj ste prvotno objavili, da bo v petek popoldne okrogla miza o manjšinski politični problematiki in da bo pogovor z msgr. Trevisijem na sporedu v nedeljo dopoldne po maši.

Tako je. Tržaški škof nam je zadnji dan julija sporočil, da mora biti v nedeljo, 3. septembra, v Rimu. Zaradi tega smo morali na vrat na nos spremeniti vrstni red dogodkov na Dragi. Študijski dnevi se bodo tako začeli s pogovorom o bratstvu, ki je ena temeljnih vrednot, na katere želimo letos še posebej opozoriti. Zavest o potrebi po uveljavljanju bratstva je danes prešibka tako na globalni kot na lokalni ravni. Dovolj je pomisliti na vojne, ki divjajo po svetu in ogrožajo samo preživetje človeške vrste. Poseben problem pa je za nas vse večja polarizacija, ki v zadnjih časih razdvaja Slovence. Včasih imamo vtis, da se vračamo celo v razmere izpred demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. A delal bi si utvare, kdor bi mislil, da je mogoče dobro živeti z nerazčiščenimi odnosi s svojimi bližnjimi, na katerikoli ravni. Bratstvo je nenazadnje tudi laična vrednota, saj je bila ob svobodi in enakosti temeljno načelo francoske revolucije.

Zadnja leta imajo na Dragi pomembno vlogo tudi mladi. Kako gledate na odziv mlajših generacij?

Draga mladih resnici na ljubo ni novost, saj spremlja študijske dneve vse od leta 1990. Mislim pa, da bo letošnja posebno zanimiva. Kot že omenjeno, bo obravnavala nadvse aktualno problematiko umetne inteligence. Upam, da bo nagovorila širok krog mladih razmišljujočih ljudi. Prav tako si nadejam, da bo nastop rokenrol skupine Jet Black Diamonds v soboto zvečer naletel na dober odziv. Gre za mlade glasbenike iz Vipavske doline, ki so se v zadnjem času prebili v sam vrh slovenske lahke glasbe. Vse to bi lahko pomembno poživilo delovanje Mladih v odkrivanju skupnih poti, se pravi organizacije, ki prireja Drago mladih in od katere si veliko obetamo.

Sicer pa bo tudi petkov večer obogatil koncert.

Res je, prvi dan letošnjih študijskih dni se bo zaključil z nastopom komorne skupine Glasbene matice VIKRA iz Trsta. Omenimo še zanimivo posebnost vokalne skupine: zasedba je namreč hibridna, saj zelo ubrano vključuje moške glasove v pretežno žensko skupino, kar predstavlja dodaten umetniški in tehnični izziv. Skupina se s svojo dirigentko Petro Grassi uveljavlja na evropski ravni. Smemo si obetati kakovostno umetniško doživetje.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme