Intervju

Draga, prostor svobodnega razmišljanja

Draga, prostor svobodnega razmišljanja

Piše Marko Manin: POGOVOR / Sergij Pahor

Vsebine predavanj letošnje Drage, ki bo potekala od petka, 31. avgusta, do nedelje, 2. septembra, v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah, so usmerjene v ideje pluralizma, kozmopolitičnega doživljanja meje in politične tolerance. Organizatorji so se pri izbiri letošnjega gesla želeli spomniti na 100. obletnico smrti pisatelja Ivana Cankarja. Na pogovor smo povabili predsednika Društva slovenskih izobražencev, Sergija Pahorja.
Stoletnica smrti Ivana Cankarja je spodbuda, da se navežemo na nekaj, kar je skupnega v slovenskem kulturnem, narodnostnem in civilizacijskem prostoru.
“Prijatelji, rečem vam besedo iz srca: verujmo! Ker le v veri je moč in zmaga in odrešenje”! Besede, ki jih je Cankar izrekel v enem izmed svojih zadnjih govorov v Trstu, se naslanjajo na vero. Za tisto, kar delamo, sta potrebna vera in upanje, da ima to, kar počnemo, neke trajne posledice. V tem smislu se navezujem tudi na 70. obletnico Slovenske prosvete v Trstu, ki jo bomo praznovali tudi na letošnji Dragi.
Kot ste omenili, v letošnjem letu slavi tudi Slovenska prosveta pomemben jubilej.
Takrat je skupina Slovencev in Slovenk znala izraziti to vero prav z ustanovitvijo Slovenske prosvete, ki je imela ključno vlogo pri obnavljanju slovenske kulture po dvajsetletni fašistični tiraniji in narodnostnem preganjanju. Želeli so izraziti tisto vero v trajne vrednote kulture, duhovnosti, narodne zavednosti in seveda tudi vere v demokracijo. Kljub temu da je bilo članov takrat malo, da niso imeli sredstev, da so imeli proti sebi veliko močnejši tabor, da simpatij niso pobirali skoraj nikjer, je vendar ta vera zmagala.
Kako ocenite dejstvo, da se Draga dogaja že več kot pol stoletja?
Draga je po toliko desetletjih trajen element v naši skupnosti. Mislim, da je ta vera navsezadnje zmagovita, in to dokazujeta Draga in tudi Slovenska prosveta.
So se po vašem mnenju ustanovitelji Drage zavedali, da ustvarjajo tako dolgotrajen in pomemben načrt?
Gotovo ne. Oni si niso mislili in niti mi pri Društvu slovenskih izobražencev, ko smo prevzeli to dediščino, nismo upali, da bodo učinki tako dolgotrajni in da bo Draga živela še danes. Kljub temu da smo bili v manjšini, da nismo imeli sredstev, da nas je bilo malo, je bila vendarle ta izbira zmagovita. Dali smo glas disidentom v Sloveniji v tako imenovanih svinčenih letih; delali smo v časih, ko smo imeli vse proti. Ožigosali so nas kot nasprotnike socializma, da smo fašistoidni, da smo zaprti. Menim, da je bila med vsemi manjšinskimi ustanovami Draga edina, ki je bila najbolj odprta do vseh.
Lahko opredelimo Drago kot pluralističen forum Slovencev?
Na Dragi so predavali že marxisti, brezverci, ateisti kakor tudi seveda verni ljudje, v iskanju neke duhovnosti v naši skupnosti. Pluralizem je vrednota, za katero smo se vedno bojevali.
Organizatorji Drage so vedno ostali zvesti izvornim načelom: svobodi, krščanstvu in demokraciji.
Svoboda, demokracija, narodnost, vera. Vera tudi v smislu opredeljenosti za krščanstvo. Mislim, da nismo nikoli izstopali iz tega; naša javnost nas je nagrajevala, nam je bila zvesta in nam je sledila. Naši cilji so bili vedno zelo jasni, v duhu pluralizma in dialoga smo skušali govoriti z vsemi in dali smo vedno vsem besedo, v iskanju tiste osnovne ideje.
Se spominjate prvih težav, ki ste jih doživeli pri pripravah na “nevarno” Drago?
Seveda, udbovci so nam sledili. Draga je bila prostor, kjer so se zbirali ljudje, ki so mislili drugače, kot je bilo takrat uradno določeno v takratni uradni Sloveniji in tudi v slovenski javnosti v Italiji. Večinski delež je skušal ustvarjati vtis, da vsi trobijo v isti rog. Medtem ko to ni bilo res, kajti mi smo bili razglašeni. Naš glas je bil alternativen oblasti tiranij in enoznačni oblasti. Zato smo vzbujali zanimanje pri takratni oblasti v Sloveniji, ki je iskala morebitne disidente tudi v naših vrstah, med našimi obiskovalci, diskutanti in predavatelji.
Takrat so mrgoleli tisti informatorji, ki so bili zraven. Nekatere smo celo poznali in nekateri so jasno povedali, da morajo poročati. Takrat je bilo pač tako. Saj niso bili vohuni, bili so informatorji in mi smo jih tolerirali. Čeprav smo za nekatere točno vedeli, smo jih pustili, da gledajo, da poslušajo in poročajo.
Draga je bil in je še prostor svobodnega mišljenja, odgovarjanja in diskutiranja.
V času, ko v naših obmejnih državah ni več totalitarnih režimov, katero je sporočilo, ki ga želi danes javnosti posredovati Draga?
Težko je govoriti o zdajšnjem položaju v Sloveniji, kjer imamo že skoraj trideset let demokracijo. Mi smo mnenja, da se ta družba še ni popolnoma osvobodila posledic totalitarizma. Ta režim je bil res totalitaren, nadzoroval je vse, kar je bilo takrat aktivnega v Sloveniji. Tako je totalitarizem v Sloveniji nadzoroval tudi delovanje Cerkve. To sicer velja za vse totalitarne režime, shema je vedno ista. Verjetno je v naravi totalitarnih režimov, da se poslužujejo takih sredstev.
Po vašem mnenju, katere naj bi bile posledice, ki jih je režim pustil za seboj?
Totalitarizem v Sloveniji je bil tako popoln, da se je vrinil v vse plasti življenja. Hvala Bogu, ob demokratizaciji ni prišlo do krvavega obračunavanja in nasilja! (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

06.08.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!