Draga mladih

Ob bogatem programu 47. študijskih dnevov Draga 2012 so na prizorišče pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah v soboto zjutraj stopili mladi obrazi. Društvo Mladi v odkrivanju skupnih poti (Mosp) je postreglo z okroglo mizo Drage mladih, na katero so povabili teologa, filozofa in družbenega analitika Ivana Štuheca, novinarja in kulturnega delavca Iva Jevnikarja ter mladega goriškega časnikarja Andreja Černica.
Plodno jutranje dogajanje je temeljilo na razmišljanju ob 100-letnici rojstva prof. Jožeta Peterlina (1911-1976). Rodil se je na Vinjem Vrhu pri Beli cerkvi na Dolenjskem, gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, nato študiral in leta 1941 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tam je bil najprej prefekt v Marijanišču in kot gledališki kritik sodeloval pri Slovencu, delal je tudi kot tajnik na teološki fakulteti in bil imenovan za člana odbora slovenskih radijskih oddaj ter za urednika za narodoslovje. Leta 1945 je preko Koroške in taborišča v Monigu pri Trevisu prišel v Trst, kjer je začel oživljati vzgojno, kulturno in prosvetno življenje mesta v zalivu, s posebno pozornostjo na gledališču in motivaciji mladih. V povojnem času pod zavezniško vojaško upravo je ob Srečku Baragi, Vinku Beličiču in drugih na noge postavil slovensko šolstvo, organiziral množične prireditve na Repentabru, režiral in bodril slovenski živelj z vrednotami demokracije, krščanstva, domoljubja, družbene angažiranosti in družinske odgovornosti. Sadovi njegovega neutrudnega dela so še danes vidni v številnih društvenih dejavnostih in ustanovah, ki se sučejo okrog ul. Donizetti. Slovenska prosveta je samostojno zaživela leta 1950, v tistem času še Radijski oder, Slovenski kulturni klub je ustanovil septembra 1956, prva številka revije Mladika je izšla leta 1967, bil je pobudnik nastanka Društva slovenskih izobražencev, iz katerega so se razvili vsakoletni študijski dnevi Draga: “Peterlinova dediščina” je bogata in na nas je, da bo rasla še naprej.
Draga mladih, ki je lani praznovala dvajsetletnico, stopa v prehodno obdobje, saj ni izvzeta iz globalnih sprememb v mišljenju, vrednotah in življenjskem slogu mladih. Vrnila se je kljub vsemu na Opčine v obliki okrogle mize, pri kateri smo se spraševali, v kakšni obliki in zakaj je vredno, da se Draga mladih in kulturno udejstovanje naše mladine oplaja s svežimi močmi in z obnovljeno zagnanostjo. Veliko število uglednih gostov in mladih, ki se skozi sezono ukvarjajo z društvenimi dejavnostmi, so dokazali zanimanje za ponujeno tematiko.
Novinar deželnega sedeža RAI Jevnikar je vsebinsko orisal Peterlinov kontekst in današnji čas, ki se od takratnega v marsičem močno razlikuje. Dveh življenjskih kontekstov se zaradi globokih razlik ne da primerjati, povezujejo pa ju vrednote, ki nespremenjeno navdihujejo mlajše generacije. Jevnikar je poudaril obnovljen pomen dialoga in povezovanja med tremi Slovenijami (matična, zamejska in zdomska), utemeljil figuro, dejavnosti in sodelavce prof. Peterlina ter zahtevno ozračje, v katerem je deloval.
Ivan Štuhec se z Drago srečuje že od leta 1977, ko se je prav tu rojeval potencial za slovensko osamosvojitev. Odpiranju miselnega prostora je sledil tudi preko Drage mladih, za katero je motivacija v zadnjem času opešala. Zloglasni kritični in intelektualni potencial mladine, ki je v preteklosti, vsaj navidezno, preraščal družbene in politične pregrade, danes zamenjujejo hedonistična zamegljenost, nihilistična etika, tekmovalni individualizem in družbena neodgovornost, pikri utilitarizem in razvajenost tistega, ki že ima vse. Štuhec je razmišljal o prednosti manjšine, ki dnevno živi “mejno situacijo” in se zaveda, da ideali niso samoumevna stvar, se spraševal o vlogi altruizma v Sloveniji in brskal po psiholoških in vzgojnih razsežnosti mladinske problematike.
Govore je končal Andrej Černic, ki je kot angažiran predstavnik mladih uokviril problematiko med pojma dinamičnosti in apatije. Ob tehnoloških spremembah v organizaciji in izvajanju kulturnih ter prosvetnih dejavnosti je opozoril na spremenjene razmere na trgu dela, ki zahtevajo fleksibilnost, mobilnost, periodičnost in konkurenčnost. Ti elementi morajo, po njegovem mnenju, stopiti tudi v društveno delovanje. Društva bodo lahko samo s povišanjem kakovosti prepričala prezaposlene in fragmentirane mlade k izbiri te ali one dejavnosti.
Ob koncu so komentarji pozornih poslušalcev dokazali, da je okrogla miza zelo uspela in da bomo tudi letos lahko spremljali bogato mladinsko dejavnost.

Razmišljanje ob 100-letnici rojstva Jožeta Peterlina

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme