Draga 2025: o miru, vojni, sobivanju in etičnih dilemah

POGOVOR – Martin Brecelj in Jakob Tul o poslanstvu Drage v spreminjajočem se svetu

Društvo slovenskih izobražencev bo od 12. do 14. septembra priredilo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah že 60. študijske dneve Draga, torej dogodek z dolgo tradicijo, ki je v desetletjih postal pomemben forum za dialog med Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu. Letos se na študijskih dnevih obetajo posebno aktualne teme, kot so zaton Zahoda, izzivi sobivanja, etične dileme ob koncu življenja, vojna in mir. Obenem pa Draga še naprej odpira prostor mladim, ki se soočajo s svojimi izzivi, od iskanja lastne identitete do pasti zasvojenosti.

O letošnjem programu in poslanstvu Drage smo se pogovorili s predsednikom Društva slovenskih izobražencev (DSI) Martinom Brecljem in predsednikom društva Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP) Jakobom Tulom.

Draga vztrajno razmišlja o temah, kot so slovenstvo, demokracija in krščanstvo, je pa tudi vedno pozorna na svet, ki se hitro spreminja. Kaj je rdeča nit letošnje Drage?

Ko se je leta 1989 zrušil Berlinski zid, se je zdelo, da bo liberalna demokracija zahodnega tipa osvojila svet. Ameriški politolog Francis Fukuyama je tedaj dejal, da se je zgodovina kot boj med različnimi političnimi ideologijami končala. Današnja slika sveta postavlja takšna pričakovanja pod vprašaj. Zahod se šibi in deli, krepijo pa se drugi globalni akterji, zlasti Kitajska, Rusija in Indija. To na vseh področjih, od gospodarskega in političnega do kulturnega. Na letošnji Dragi se bomo spraševali, kaj je z našimi temeljnimi vrednotami v nastalih razmerah. Prepričani smo, da se moramo še naprej zavzemati za demokracijo in človekove pravice, ki so se porodile v evropski civilizaciji. Gre za odprte sisteme vrednot, ki jih je mogoče izpopolnjevati in prilagajati v spreminjajočih se okoliščinah. Skušali jih bomo aplicirati na nekatere posebno zahtevne situacije, kot so izzivi sobivanja, vojna in mir, pa tudi konec življenja.

Letos so poleg soočenj, okroglih miz, razstave in drugih ustaljenih točk na sporedu tudi proslava ob 60. izvedbi Drage ter nagovora predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar in škofa Andreja Sajeta. Želite s tem dati poseben pečat jubilejnim študijskim dnevom?

Seveda. A ne gre zgolj za samopoveličevanje. S povabilom najvišjih predstavnikov slovenskega političnega in verskega življenja želimo tudi in predvsem pozvati vse Slovence k večji složnosti, jim skušati dopovedati, da smo oz. moramo biti vsi “naši”. Razlike med nami so naravne in celo dragocene, če niso razdiralne. Izhajajoč iz svoje tradicije, moramo iskati boljše oblike sobivanja. Pokopati moramo že enkrat preteklost, ki nas je razklala, k čemur nas je pred nedavnim spodbudil celo Evropski parlament. Le na tak način bomo delali dobro sebi in drugim. Ta vera v enotnost v raznolikosti opredeljuje Drago v vsej njeni zgodovini.

Draga je v preteklosti odigrala pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije. Glede na to, da je demokracija danes pod pritiskom po vsem svetu, kako naj Draga nadaljuje svoje poslanstvo?

Kot že rečeno, se moramo po našem mnenju še naprej zavzemati za demokracijo, in sicer zato, ker gre za najmanj nasilno obliko vladavine. Temelji na svobodnem pristanku ljudi brez razlik, ki ga je mogoče doseči z razumnim razpravljanjem in dogovarjanjem. Dialog pa je tudi glavni temelj mirnega sobivanja. Alternativa je nasilje, v skrajnem primeru vojna.

Kako društvo skrbi, da dogodek ostane relevanten tudi za mlajše generacije?

Odpirati skušamo vprašanja, ki živo zanimajo našo narodno skupnost in še zlasti mlajše generacije. Tako bomo npr. letos načeli etične dileme ob koncu življenja, ki so politično aktualne v Italiji, Sloveniji in drugod, na katere je zlasti Slovence v Italiji posebno boleče opozorila pred nedavnim umrla Martina Oppelt. Letos bomo skušali tudi nekoliko prenoviti pristop do obravnavanih tematik. Poleg klasičnih predavanj in okroglih miz bomo ponudili niz pogovorov – pričevanj, v katerih bodo uveljavljene osebnosti nastopile ne le s svojim strokovnim znanjem, ampak tudi s svojo življenjsko izkušnjo. Seveda pa je za pritegnitev mladih bistvenega pomena, da imajo sami možnost sooblikovati dogodek. Med protagonisti letošnje Drage bodo tudi pripadniki mlajših generacij. Draga mladih pa je tako in tako njihova domena.

Na programu Drage je stalnica Draga mladih, ki bo letos zaživela v petek zjutraj, nanjo pa so letos vabljene tudi šole. Novopečenemu predsedniku društva Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP) Jakobu Tulu smo postavili nekaj vprašanj.

Jakob, kako si sprejel to novo vlogo in zadolžitev?

Sprejemanje te vloge je pravzaprav formalnost, saj nas v odboru ni veliko in ima vsak svojo zadolžitev. Tokrat sem prevzel vlogo predsednika, pri tem pa moram poudariti, da noben posameznik v našem društvu ne deluje sam. Res smo lepa ekipa odbornikov in od nekdaj delujemo povezano kot ena skupina, da bi dosegli zastavljene cilje.

Letos ste izbrali vedno zelo aktualno temo drog in zasvojenosti. Zakaj prav to?

Lahko bi rekli, da so letošnje teme na Dragi nekateri tabuji, ki se jim v družbi pogosto izogibamo. Ena od takih tem so zagotovo tudi droge. Nismo želeli ustvariti banalnega dogodka, na katerem bi sogovorniki le ponavljali, kako so droge slabe, temveč smo želeli povabiti tehtne predavatelje, strokovnjake na tem področju, ki lahko mladim skozi dolgoletne izkušnje pojasnijo, kaj pomenijo droge za mlade, zakaj jih začnejo uporabljati, od kod želja po takem občutku, kakšne so posledice ter kako poteka terapevtsko delo.

Miha Kramli, diplomirani teolog s podiplomskim izobraževanjem iz psihoterapije in družinske dinamike, ki je na področju zdravljenja zasvojenosti dejaven že več kot tri desetletja, ter Jadranka Ivanković, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, ki na področju socialnega varstva deluje že 16 let, sta v tem smislu izredna gosta, zato se obeta res zanimiva okrogla miza.

Ali imate iz preteklih let opažanja, kako Draga mladih vpliva na udeležence? Se teme pogovorov nadaljujejo tudi izven dogodka?

Interesa s strani mladih za srečanja, okrogle mize in predavanja žal ni toliko, kot bi si želeli. Mladi se težko odločijo in na kakšno okroglo mizo pridejo po lastni volji, še posebej ob koncu tedna, čeprav se razpravlja o zanimivih temah. Odzivi so bili v preteklosti različni, tudi ne vedno takšni, kot smo jih pričakovali. Seveda obstaja več razlogov za to, a težko bomo našli en sam odgovor in rešitev.

Prav zato smo se letos odločili, da Draga mladih poteka v petek zjutraj, ter povabili k sodelovanju šole. Predavanje smo ponudili 4. in 5. razredom. Ker gre za aktualno in zanimivo temo za mladostnike ter vrhunske sogovornike, upamo na dober odziv in da bomo pritegnili čim več mladih, ne le k Dragi in našemu društvu, temveč tudi širše – k soudeležbi v kulturnem življenju naše narodne skupnosti. Dogodek želi biti spodbuda k udeležbi in soudeležbi, kar je eden izmed naših ciljev pri MOSP-u.

Idej imamo veliko, težje pa je pridobiti širši krog ljudi, ki bi pomagali, se zanimali in bili soudeleženi pri delovanju. V letošnji sezoni smo pripravili pester program in upam, da bomo uspeli povabiti še koga v našo sredo.

Okrogla miza, a ne samo to …

Seveda je okrogla miza osrednje dogajanje. Pred tem pa bomo predvajali tudi posnetek oz. dokumentarec z naslovom Gram srca režiserja Jana Cvitkoviča. Film smo izbrali v sodelovanju s Kinoateljejem in bo prvič prikazan na Tržaškem. Vsebinsko se navezuje na letošnjo temo – droge in zasvojenost. Režiser na ljubljanskih ulicah vstopa v svet odvisnikov, se z njimi pogovarja in prisluhne njihovim zgodbam. Zanimiv film prikazuje pristno in iskreno življenje tistih, ki se soočajo z odvisnostjo.