Dr. Robert Petkovšek: “Sv. Vincencij nas spodbuja, naj bomo v ljubezni ustvarjalni do neskončnosti”

Kvatrnica – Zahvala tudi gospodu Ivu Marušiču, ki na Mirenskem Gradu orgla že 71 let

Kvatrnica na Mirenskem Gradu – glavni praznik svetišča – je ob letošnjem prazniku Žalostne Matere Božje potekala med 19. in 21. septembrom. To je bila priložnost, da so Gradenci in njihovi gostje molili za prenovo Cerkve na Slovenskem, hkrati so se Bogu zahvalili ob sklepu 400-letnice ustanovitve Misijonske družbe.

Praznovanje se je pričelo v petek s postom in večernim križevim potom. V soboto zvečer je sveto mašo daroval domači lazarist g. Tilen Prinčič. Dr. Peter Žakelj je v pridigi razvil misli o tem, kaj je svetega Vincencija, ustanovitelja lazaristov, pripeljalo do dejavne ljubezni do ubogih in kako naj to živimo mi danes. Sama kvatrnica nas vabi, da presežemo svoje meje ter postanemo očetje in matere vsem, še posebej ubogim. Sveti maši je sledila procesija z lučkami in petimi litanijami, nato pa molitveno bdenje ob kipu Žalostne Matere Božje.

V nedeljo, 21. septembra, je popoldansko praznično somaševanje v svetišču daroval vizitator lazaristov dr. Robert Petkovšek. V homiliji je spregovoril o zgodovini Mirenskega Gradu, o tem, da je bil ta kraj pomemben že v preteklosti, saj je mimo vodila rimska pot, po kateri so potovala cela ljudstva. Mnogi posamezniki so se tam zaradi rodovitnih polj ustavili. Zapis o Marijini cerkvi na hribu sega v leto 1488, zapisi o praznovanju kvatrnih dni, ki se je kmalu globoko zasidralo, pa v leto 1570. V glasilu Soča je bilo leta 1881 zapisano, da je za kvatrnico na božjo pot zahajalo “ljudstvo brez števila” ne samo z Goriškega – Slovenci in Furlani –, ampak tudi iz Trsta in Vipave. Kvatrnica v zgoščeni obliki med nas prinaša zahvalo, prošnjo in pokoro, je dejal dr. Petkovšek. Tri kvatrne dni so ljudje v preteklosti povezovali s postom, spovedjo, procesijami, udeležbo pri maši, zahvalno molitvijo za pridelke po trgatvi in s prošnjo za blagoslov. “Hvala Bogu se vse to ohranja in utrjuje tudi danes.” Nič ni samoumevno, “niti dež niti sonce niti naše zdravje niti mir, vse je v ozadju dar”. Kvatrnica nas vabi k zahvali za zemljo, za delo, za ljudi, ki jih imamo ob sebi. “Zahvala odpira srce”, zahvaljevanje nas spreminja. Prosimo za blagoslov prihodnjega časa, za mir in spravo v domovini, ki ji grozijo nasprotovanja, delitve in vojne. “Tudi mir ni samoumeven.” Kaj pa pokora? “To ni kazen, ampak zdravilo.” Današnja družba je družba preobilja, to nas notranje slepi. Taka družba hitro pozabi na ljudi v pomanjkanju, na cilj življenja, ki ni zunanje obilje, temveč notranja rast v človečnosti, dobroti, pravičnosti. Pokora je dar, ki mi pomaga, da se začenjam omejevati, da na svojem obzorju ugledam tudi bližnjega in Boga. Vse zahvale, prošnje in prizadevanja “položimo pred grajsko zavetnico, Žalostno Mater Božjo”, ki je sprejemala božjo voljo, tudi ko je bila neznosna in težka! “Pod križem ni izgubila vere.” Ona stoji ob vseh materah, ki jočejo, ob vseh starših, ki trpijo zaradi otrok, ki jih ta svet vleče za seboj v odvisnost, praznost, nasilje. “Položimo pred Njo vse naše stiske!”

Pridigar je omenil, da se letos spominjamo 400-letnice ustanovitve Misijonske družbe. “Lazaristi smo Bogu hvaležni, da imamo že 113 let tu na Mirenskem Gradu svojo misijonsko hišo.” Prizadevajmo si, da bi znali darove kvatrnice še naprej nadgrajevati z duhovnostjo sv. Vincencija. “Če nas kvatrnica uči reči hvala, Vincencij dodaja, naj se hvaležnost spreminja v služenje.” Spodbuja nas, “naj bomo v ljubezni ustvarjalni do neskončnosti”.

Tik pred koncem svete maše je dr. Peter Žakelj povedal, da bi se lazaristi in celotna skupnost ob kvatrnici radi zahvalili tudi gospodu Ivu Marušiču, ki na Gradu spremlja cerkveno petje na orgle oz. harmonij že celih 71 let. “Gospod Ivo, na naš največji praznik se s hvaležnostjo oziramo na častitljivo dobo vašega igranja. Hvala vam, da ste bogatili svete maše v zavetju Žalostne Matere Božje. Iskrena hvala za vašo dolgoletno zvestobo, predanost in ljubezen do glasbe in Cerkve, s katero ste nas spremljali in lepšali naša praznovanja.” Potem ko je vizitator poklonil gospodu Ivu posebno plaketo Mirenskega Grada, je po dolgem in bučnem aplavzu do mikrofona stopil še župan Občine Miren – Kostanjevica Mauricij Humar. Organistu se je iskreno zahvalil za “prostovoljno služenje in neomajno pripravljenost darovati svoj čas, ki je bogatila bogoslužja in skupnost na Mirenskem Gradu … Bog vas živi še na mnoga leta!”