Dr. Malmenvall v Društvu slovenskih izobražencev o poteh ruske teologije

Na zadnjem srečanju v Društvu slovenskih izobražencev so poslušalci lahko širili svoje obzorje z zanimivimi vsebinami v zvezi z vzhodno rusko teologijo.
Gost večera, odličen govornik dr. Simon Malmenvall, je namreč specialist za teologijo vzhodnega krščanstva. Prisotne je najprej prijetno presenetil že z izjavo, da se z veseljem vrača v rodni Trst, kjer je preživel svoja prva mladostna leta. Rodil se je leta 1990 in se zaradi izbire študija na Gimnaziji Šentvid preselil v Ljubljano. Kljub svoji relativno kratki življenski poti spada že med najprodornejše slovenske intelektualce. Je v Ljubljani diplomiran rusist in filozof (prejel je študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete); svoje znanje pa je ob magisteriju še poglobil z zgodovinskimi in s teološkimi vedami oz. doktoratom iz teologije. Na Teološki fakulteti in na Fakulteti za pravo in poslovne vede predava kot docent za področje filozofije, religiologije in aplikativne etike. Objavil je že veliko raziskav, večinoma iz teologije vzhodnega krščanstva.
Predavatelj je na ponedeljkovem srečanju v Društvu slovenskih izobražencev prosto zajemal iz svojega obširnega znanja in z jasnimi besedami približal izredno zanimivo, a zapleteno zgodovino moskovske pravoslavne Cerkve. Priložnost za ponedeljkovo predavanje je bil izid prve knjige Poti ruske teologije, ki jo je prevedel iz ruščine. Večer je uvedel profesor in filozof Jernej Šček, potekal pa je v obliki pogovora, ki ga je usmerjal zgodovinar Matic Batič (zaposlen na ZRS Koper).
Govornik je prisotne seznanil z bistvenimi podatki o izredno zanimivem avtorju knjige, Georgiju Florovskem, ki je danes priznan kot eden najbolj vplivnih teologov in analistov razvoja ruske pravoslavne Cerkve. Rodil se je l. 1893 v Odessi; imel se je za Rusa; izhajal je iz pravoslavne duhovniške družine in tako kot njegov praded, ded in oče je bil tudi sam duhovnik. To poslanstvo je združeval s poslanstvom raziskovalca in pisca razprav. Po državljanski vojni je leta 1920 emigriral v Bolgarijo, nato v Prago in Pariz (tam je bil docent patristike na Pravoslavnem teološkem inštitutu). Poučeval je še na več uglednih univerzah, npr. tudi na Harvardski univerzi, pa še na univerzi v New Yorku in Princetonu.
Dr. Malmenvall je predstavil kronološki razvoj ruske bogoslovne misli in razvoj ruske pravoslavne Cerkve, kot izhaja iz Florovskega, in se pri tem seveda moral omejiti le na nekatere poudarke. Eno izmed ključnih in zanimivih vprašanj, ki si jih zastavlja avtor Florovskij ob pregledu ruske cerkvene zgodovine, je, zakaj je bila ruska pravoslavna Cerkev toliko stoletij servilna in poslušna do raznih državnih aparatov in zakaj se ni znala postaviti proti ruskemu boljševizmu.
Začetek raziskovanja monografije Florovskega o zgodovinski poti ruske teologije sega v dobo samega sprejetja krščanske vere v 11. stoletju (Vladimira Svetega ali Kijevskega), konča pa se v obdobju boljševiške revolucije. Gre za izredno obsežno monografijo, ki so jo v slovenskem prevodu razdelili na dva dela. Prvi del, ki je pravkar izšel v založbi Logos, se konča z dobo vladanja Aleksandra I. in Napoleonove invazije Rusije sredi 19. stoletja. Čas drugega dela prevoda knjige Poti ruske teologije pa, ki bo izšel poleti, je avtor Florovskij doživljal v Rusiji v prvi osebi pred svojo emigracijo v tujino. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

P.in

Vračanje k patrističnemu prepletanju med umom in vero

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme