Slovenija

Dosežen občuten razvoj na več področjih, toda država nima jasnih ciljev!

Dosežen občuten razvoj na več področjih, toda država nima jasnih ciljev!

Piše Marijan Drobež: Dan državnosti, najpomembnejši praznik Slovenije

Ganljiv, vreden upoštevanja in spoštovanja, je vzklik duhovnika, župnika in publicista, Andreja M. Pozniča, “naj Bog živi Slovenijo”! Bil je izhodišče njegovih razmišljanj v komentarju, objavljenem v Slovenskem času, časniku za družbo in kulturo, ki je priloga tednika Družina. Minilo je 28 let, odkar imamo Slovenci samostojno državo, njeno usmeritev, dosežke in mogočo prihodnost, kar so množično in na različnih ravneh ocenjevali 25. junija, na dan državnosti, ki je največji slovenski državni praznik. Tega dne leta 1991 je namreč Slovenija postala samostojna in neodvisna država, saj sta bili v takratni demokratični skupščini pod vodstvom koalicije z nazivom DEMOS sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Dan kasneje, 26. junija 1991, pa je ob grožnjah t. i. Jugoslovanske ljudske armade in njenih premikih na Primorskem sledila še slavnostna proslava na Trgu republike v Ljubljani, kjer so z droga spustili staro slovensko zastavo z rdečo zvezdo in dvignili nanj novo slovensko zastavo z novim grbom samostojne Slovenije. Zgodaj zjutraj naslednjega dne se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela vojna za Slovenijo.
Ob obletnici slovenske samostojne države so javna občila objavila veliko podatkov in ugotovitev o dosežkih Slovenije na različnih področjih. Zagotovo je Slovenija precej bolj razvita, kot je bila ob svojem nastanku, blaginja in življenjski standard sta se na splošno zvišala. V časniku Delo je Miha Jenko zapisal, “da se je Slovenija v preteklih osemindvajsetih letih solidno razvijala, vendar nam zdaj manjka jasnih ciljev”. Ekonomist Mojmir Mrak je tudi prepričan, “da Slovenija nima jasne razvojne strategije. Zdaj imamo očitno več problemov sami s seboj. Družbena blaginja se je v času samostojne države Slovenije sicer povečala, so se pa po drugi strani povečale tudi razlike med ljudmi”.
Manj obziren do aktualnih oblastnikov je zgodovinar Stane Granda. V Slovenskem času je zapisal, “da to, kar se dogaja v Sloveniji, presega vse meje. Slovenija vse bolj tone v totalitarizem. Sejanje sovraštva in strahu, kar delajo vladajoči, je skrajno zavržno, nizkotno”.
Sicer pa nekateri dogodki v Sloveniji potrjujejo trditve o širjenju nekakšne prosvetljene diktature. (Ta domneva je moja, avtorja prispevka, M. D.) Nihče od ministrov ne odstopi, čeprav obstajajo dokazi o njihovem škodljivem delovanju. Za največji tak primer navajajo ministra za obrambo Karla Erjavca, ki v politiki deluje že od leta 2002. Bil je minister različnih resorjev, vendar pravi, da ni nikoli napravil nobene napake in zato ne bo odstopil. Premier Marjan Šarec ga ščiti in zagovarja, ker bi z njegovo odstavitvijo izgubil tudi podporo stranke Desus, ki jo vodi Karl Erjavec, kar bi povzročilo padec vlade. Sedanja koalicija oziroma manjšinska vlada pa se krize zelo boji, saj bi s krizo ministri izgubili zaposlitev in oblast, posledično pa bi se na oblast lahko ponovno povzpela SDS z Janezom Janšo. Po razpravi v parlamentu o obtožbah SDS zoper Karla Erjavca je ta prejel 39 glasov podpore, zoper njega pa je glasovalo 35 poslancev. Kljub zaupnici v državnem zboru pa se primer Karla Erjavca nadaljuje na sodišču. Ministra za obrambo je ovadil Sindikat vojakov slovenske vojske, ki ga dolži zlorabe položaja in nevestnega dela. Drugo kazensko ovadbo pa je vložil general Miha Škerbinc, ki naj bi ga Karl Erjavec nezakonito odstavil s položaja poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske.
Vlada deluje pod strogo taktirko premiera Marjana Šarca, vendar ima tudi sam težave. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

30.06.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!