Goriška

Doprinos k obujanju lika velikega Goričana

Doprinos k obujanju lika velikega Goričana

KATOLIŠKA KNJIGARNA / Izvestje št. 14 “na kavi s knjigo”

Srečanje “na kavi s knjigo” 5. aprila v Katoliški knjigarni je bilo posvečeno štirinajsti številki Izvestja, ki nosi letnico 2017 in je posvečena dvestoti obletnici rojstva velikega goriškega učenjaka, poliglota, jezikoslovca, polihistorja, zvestega opazovalca goriškega prostora Štefana Kociančiča (1818-1883). Publikacija, ki jo izdaja Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica, je nekaj enkratnega, je v pozdravu dejala prof. Marija Češčut, ki je jutranje srečanje ob kavi PrimoAroma v imenu prirediteljev uvedla in povezovala. Kot piše tudi uvodničar Gregor Pobežin, se je Izvestje razvilo v resno (znanstveno) revijo; njena neprekinjena in bogata tradicija je živ dokaz zavezanosti pomembnemu cilju, namreč vzdrževati živo znanstveno dejavnost tudi zunaj središča države. Raziskovalna postaja je s svojim dragocenim poslanstvom izjemna pridobitev za ves goriški prostor, saj so njene sodelavke tudi v prejšnjem letu ogromno naredile, o čemer priča res bogato poročilo v zadnjem poglavju revije. Za vse to jim je prof. Češčutova iskreno čestitala.
Višja strokovna sodelavka in glavna urednica Izvestja Petra Kolenc je najprej orisala razvejeno delovanje. V prejšnjem letu so sodelavke, avtorice znanstvenih in strokovnih člankov, urednice in sourednice revij, ki sodelujejo tudi z drugimi institucijami, organizirale dva simpozija, opravile več kot 30 predavanj z različnih področij, v COBISS prispevale 73 enot. Vpete so v 12 raziskovalnih projektov in v štiri evropske projekte.
Lik Štefana Kociančiča je goriški javnosti že lepo osvetlil simpozij leta 1983 v organizaciji Inštituta za versko in družbeno zgodovino; v zadnjem Izvestju so objavili še nekaj drobcev, je dejala Kolenčeva, ki se mu je posvetila kot bibliotekarju: mnogo, preden so bibliotekarska navodila prišla v Ljubljano, je Kociančič v Gorici pripravil knjižico z navodili, kako urejati knjižnice. Tudi sam je bil knjižničar v bogoslovnem semenišču, kjer je zgledno uredil knjige in se posvečal pridobivanju gradiva. Učeni mož je poznal kar 31 jezikov. Na neki način je bil začetnik vzajemne katalogizacije, COBISSA, “vendar je postal suha veja”, osrednja Slovenija ga ni ne opazila ne prepoznala.
Alenka Di Battista je o Kociančiču spregovorila kot umetnostna zgodovinarka. Posvetila se mu je kot enemu izmed prvih piscev o umetnikih in umetnostnih spomenikih na Goriškem, hkrati pa ga je tudi postavila v širši kontekst. V svojem članku je predstavila odgovore, ki jih je Kociančič objavil v glasilu Arkiv za povjestnicu jugoslavensku in kjer je izpostavil nekaj za Goriško pomembnih umetnikov. Med drugim omenja zgodovinske vire, ki so pomembni za nastanek nekaterih cerkva (npr. za Sveto Goro in Barbano), pa tudi gradove, dvorce in vile (med drugim Vilo Vipolže in Grad Dobrovo), knjižnice, tiske in rokopise, likovna dela in umetnike. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
DD

13.04.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!