Aktualno

Dolgoročno je rešitev za to situacijo samo cepivo, za katero pa je treba še počakati

Dolgoročno je rešitev za to situacijo samo cepivo, za katero pa je treba še počakati

Piše: Tina Paljk / Pogovor: prof. dr. Roman Jerala o novem koronavirusu COVID-19

Epidemija -e ž (ȋ)
Nenaden izbruh in hitro širjenje nalezljive bolezni.

Pandemija -e ž (ȋ)
Epidemija, ki zajema več pokrajin, držav, celin.  

Približno 400 let je, kar je Thomas Hobbes, angleški filozof in matematik, zapisal svoj znameniti stavek “Scientia potentia est” (Znanje je moč). In še kako je imel prav. Problem moramo razumeti, da ga lahko rešimo.

Virusi so zelo majhni patogeni, sestavljeni le iz nukleinske kisline (dednega zapisa) in zaščitne beljakovinske ovojnice, imenovane kapside, nekateri virusi, kot so tudi koronavirus, pa imajo še lipidno ovojnico. So približno desetkrat manjši od bakterij in se lahko razmnožujejo le v živih celicah, to pa zato, ker sami nimajo celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje, in zato potrebujejo gostitelja. S svojim delovanjem lahko virusi negativno vplivajo na celice in tako gostitelja, po domače povedano: zbolimo.

Koronavirusi (CoV) pa so velika družina virusov, ki povzročajo bolezni. Te segajo od navadnega prehlada do težjih bolezni, kot sta bližnjevzhodni respiratorni sindrom (MERS-CoV) in hud akutni respiratorni sindrom (SARS-CoV). Koronavirusi so zootični virusi, kar pomeni, da se lahko prenašajo med živalmi in človekom. To se je najverjetneje zgodilo pri novem virusu SARS-CoV-2, ki zelo verjetno izvira od netopirjev.

Virus SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19, je nov sev, ki so ga odkrili leta 2019 v Wuhanu na Kitajskem in ga pred tem pri ljudeh še niso identificirali. Zakaj je nova bolezen COVID-19 tako edinstvena? Bolezen povzroča novi virus, ki se je različno prilagodil človeku. Če primerjamo SARS in MERS z novo epidemijo, lahko povemo, da je novi koronavirus manj smrten, ampak lažje prenosljiv. Lažje vstopa v celico, lažje se razmnožuje. Posebej nevarna lastnost tega virusa je, da okužen človek lahko okuži druge, še preden kaže simptome. Spomnimo se: virusi potrebujejo tujo celico, da lahko preživijo in se razmnožujejo, zato se bodo prilagodili, da ta cilj tudi dosežejo. Če virus hitro ubije gostitelja, mu to nič ne koristi, saj se ne bo mogel naprej razmnoževati.

Pogosti znaki okužbe s SARS-CoV-2 vključujejo dihalne simptome, vročino, suh kašelj, pomanjkanje zraka in težave z dihanjem. V hujših primerih lahko okužba povzroči pljučnico, hud akutni respiratorni sindrom, ledvično odpoved in celo smrt. Simptomi so običajno blagi in se pokažejo postopoma. Nekateri se lahko okužijo, vendar ne razvijejo nobenih simptomov in se počutijo dobro. Večina okuženih (80 %) okreva, ne da bi potrebovali posebnega zdravljenja. To pomeni, da 1 na 5 okuženih potrebuje posebno nego. Približno 1 na 6 okuženih COVID-19 pa resno zboli in razvije težave z dihanjem. Večinoma so to kronični bolniki ali starejši ljudje, kljub temu zbolevajo tudi mlade, predhodno zdrave osebe. Virus se širi od osebe do osebe preko drobnih kapljic iz nosu ali ust, ki se širijo v prostoru, ko dihamo, ali še bolj, ko kašljamo. Kapljice lahko pristanejo na predmetih in površinah, zato se lahko drugi ljudje nalezemo ne samo preko sape in stika, temveč tudi z dotikom površin, kasneje pa oči, ust ali nosu. Pomembno je torej, da se držimo pravil: obdržimo razdalje vsaj 1,5 m ter redno umivamo in razkužujemo roke in površine. Najbolj pomembno pa seveda je omejevanje stikov.

Najbolj izpostavljeno novim okužbam je zdravstveno osebje, ki mora za okužene ustrezno poskrbeti.

Da bi preprečili nove okužbe in primere, mora vsak posameznik izmed nas aktivno sodelovati. Prvi ukrep je ta, ki smo ga že tisočkrat slišali: umivanje rok, površin in omejevanje stikov! Na tak način bo zdravstveno osebje manj obremenjeno, znanstvenikom pa bomo dali dovolj časa, da bodo boljše razumeli delovanje virusa in odkrili način, kako virusu SARS-CoV-2 preprečiti razmnoževanje in širjenje. Vedeti moramo, da je pri virusih zdravljenje prepuščeno imunskemu sistemu posameznika. Bakterijska obolenja se zdravijo z antibiotiki, na virusna obolenja pa antibiotiki ne delujejo. Virusna obolenja zdravimo večinoma simptomatsko: zdravimo visoko telesno temperaturo, bolečine, dehidracijo ipd. Sicer obstajajo antivirotiki za določene specifične viruse, za novi virus SARS-CoV-2 teh zdravil za zdaj še ni.

Znanstveniki so namreč tisti, ki lahko najdejo dolgoročno rešitev: zdravila in cepiva. Nekatera že obstoječa zdravila so se izkazala koristna pri zajezitvi virusa, za cepivo pa bo treba še počakati. Raziskave o novem koronavirusu že potekajo, po Evropi in drugod. V zadnjih tednih so bili razpisani številni projekti na to temo, delo se je že začelo. Taka raziskava bo potekala tudi v Ljubljani, na Kemijskem inštitutu. Ekipa raziskovalcev pod vodstvom sinteznega biologa prof. dr. Romana Jerale je že v polnem zagonu. Prof. dr. Roman Jerala je slovenski biokemik, profesor na Univerzi v Ljubljani in vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Dosežki na področju imunologije, molekularne biologije, sintezne biologije in farmacije postavljajo prof. dr. Jeralo in sodelavce med najprodornejše slovenske raziskovalce.

Prof. dr. Jerala se je odzval na prošnjo Novega glasa, da komentira zdajšnjo situacijo v Italiji in Sloveniji:
“Glede situacije v Italiji mislim, da je tam predvsem najprej počilo. Italija je kot prva v Evropi dobila virus med ljudi in tu se je začel na veliko širiti. Treba je povedati, da se je država tudi prepozno odzvala in ukrepala. Ostale države, vključno s Slovenijo, so Italijo vzele za svarilo ali zgled in zato začele ukrepati prej. Osebno mislim, da ima Slovenija še preblage ukrepe in je potrebno zadeve še bolj zaostriti in uvesti številne ukrepe za preprečitev širjenja, če nam bo še uspelo ga doseči. Za to se tudi zelo trudim. Ne moremo si dovoliti, da bi epidemija ušla izpod nadzora. Edina evropska država, ki računa, da se bo okužil in postal odporen velik del populacije in na ta način pred okužbo zaščitil najbolj ranljive, je Nizozemska. Če bi tako strategijo preslikali v Italijo, bi pomenilo, glede na trenutne številke, 5 % mrtvih, saj zdravstvena nega ne bi imela dovolj velikih kapacitet, da bi te osebe uspešno oskrbela. Nobena država na svetu nima zdravstvenega sistema, ki bi bil kos takemu obsegu. Poleg tega pa niti ne vemo, kako hitro bi prišlo do imunosti populacije, in zato je takšna pot še bolj nevarna. Mislim, da je zajezitev epidemije dobro uspela le nekaterim azijskim državam, ki so vse tehnološke, znanstvene in gospodarske sile usmerile v to smer in tako bile uspešne.

Situacija ni enostavna, saj bo ta epidemija prinesla veliko gospodarske škode; še več žrtev pa, če je ne bomo kontrolirali in uspešno ustavili. Kmetijstva, gospodarstva, šol … ne moremo vsega kar ustaviti za dalj časa. Naučiti se moramo živeti s tem in se pravilno obnašati. Dolgoročno je rešitev za to situacijo samo cepivo, za katero pa je treba še počakati”.

Treba je pravilno razumeti, kako se virus prenaša s človeka na človeka in zakaj je treba slediti vsem ukrepom in navodilom:

“Novi koronavirus se prenaša kapljično, to pomeni preko kašljanja in kapljic, ki jih človek izdihuje. V kapljicah v zraku lahko virus preživi tri ure, zato je pomembno, da se ne preveč zadržujemo v zaprtih prostorih in da prostore redno zračimo. Raziskave kažejo, da virus lahko preživi na kovinah nekaj ur, na kartonu dan, na plastiki pa tudi tri dni. Treba je poudariti, da sama koža ni kužna, kužne so kapljice, ki jih izločamo skozi usta. Če bomo kašljali direktno v roko in se s tako roko dotaknili kljuke, za nami pa bi jo prijel nekdo drug in se s to roko dotaknil ust, nosa ali oči, lahko pride do okužbe. Zato sta izredno pomembna umivanje rok in higiena kašlja, da onemogočimo širitev virusa. Potrebno je tudi redno čistiti površine. Prvi, ki lahko zato poskrbimo, smo sami, zdravniki pri tem nimajo kaj pomagati”.

Prof. dr. Jerala je navdušen nad hitrostjo odziva znanstvenikov na nastalo situacijo. Za Val 202 je povedal: “Kitajski znanstveniki so genom virusa določili zelo hitro in dali podatke zatem tudi na voljo vsem drugim. Zelo hitro so se pojavile prve raziskave. Presenetilo me je, kako hitro so ob pomoči krioelektronske mikroskopije določili strukturo virusa in njegovega roga, prek katerega se veže na tarčne celice. Zelo hitro so identificirali receptor na človeških celicah, na katerega se virus veže, pospešeno so določili tudi strukturo proteaze tega virusa. Tako že potekajo raziskave novih inhibitorjev te proteaze … Govorimo o vsega nekaj tednih raziskav, kar se mi zdi skoraj neverjetno. Ljudje za temi raziskavami so delali dan in noč. Znanstveniki in zdravniki preverjajo že znana zdravila, ki bi jih lahko uporabili. Izkazalo se je namreč, da bi nekatera lahko delovala. Na Kitajskem, pa tudi drugod, nekatera že uspešno preizkušajo. Govorim predvsem o zdravilih, ki poskrbijo za to, da pacient preživi, na ta način, da zmanjšajo vnetje. Učinkujejo lahko tudi protivirusna zdravila, recimo ritonavir, ki se uporablja proti okužbam z virusom HIV, za katerega prvi rezultati kažejo, da deluje, ter kamostat, ki zavira človeško proteazo – ta je nujna, da virus pride v celico. Za obstoječe zaviralce proteaz virusa HIV je malo verjetno, da bi delovali, več možnosti imajo tiste učinkovine, ki zavirajo virusne polimeraze”. (prof. dr. Roman Jerala za Val 202)

Prof. dr. Jerala meni, da moramo biti previdni, saj to ni navadna gripa in vsega še ne poznamo.

“Stvari se dogajajo, znanstvena skupnost se je angažirala v največji meri. Mislim, da se moramo pripraviti na naslednjo sezono, tudi če virus čez poletje usahne. Bojim se namreč, da ni nujno, da se bo epidemija polegla kot pri gripi. Na južni polobli, v Avstraliji, kjer so zdaj temperature podobne poletnim pri nas, prav tako opažajo rast okužb. Do naslednje sezone bi lahko imeli v orožarni nekaj zdravil, s katerimi bi se lahko uspešno borili, pripraviti pa se moramo tudi na to, da bomo imeli v prihodnje opraviti z novimi virusi podobnega tipa”. (prof. dr. Roman Jerala za Val 202)

Val 202 navaja, da prof. dr. Jerala je ob tem znanstvenike v Sloveniji in po svetu pozval k bolj učinkovitemu povezovanju in temu, naj izkoristijo potencial vseh raziskovalcev, ki so se pripravljeni angažirati in svoj čas nameniti temu. Veliko sodelavcev se je javilo za sodelovanje pri raziskavah in te na Kemijskem inštitutu že potekajo kot prioriteta, čeprav je inštitut zaprt. Tudi projekt Virofight za razvoj inovativne nevtralizacije virusov so usmerili v ta virus. Pri projektu sodelujejo poleg Kemijskega inštituta še raziskovalci v Nemčiji in na Danskem. Svojo pomoč in inštrumente je ekipa iz Kemijskega inštituta ponudila tudi Medicinski fakulteti, kjer so zaradi trenutnih razmer najbolj obremenjeni.

“Vse več agencij za raziskovalno dejavnost razpisuje urgentne projekte za raziskave novega koronavirusa. Evropska komisija je za to že podelila 10 milijonov evrov in odobrila 17 projektov, konec meseca bo rok za nov razpis za področje inovativne medicine v bistveno višji višini. Nove projekte za to področje sta razpisali tudi švicarska znanstvena fundacija in fundacija Billa Gatesa. Pred nekaj dnevi smo se pogovarjali s predstavniki Ministrstva za obrambo in identificirali raziskave v tej smeri kot pomembne za nacionalno varnost”. (prof. dr. Roman Jerala za Val 202)

Do cepiva za svetovno populacijo pa bomo morali še počakati vsaj leto ali več, pravi prof. dr. Jerala za Val 202. “Sam upam, da bi šlo lahko hitreje, saj gre za izredne razmere, ko bi morali mobilizirati vse potenciale. A ta hip lahko računamo predvsem na že obstoječa zdravila. Ugotoviti moramo, katera med njimi bi lahko bila uspešna, in se potruditi, da najdemo nekaj, kar bo ustavilo ta virus in prihodnje generacije podobnih”.

Po njegovem mnenju potekajo raziskave za ustrezno cepivo na vseh frontah: “Precej cepiv je že v prvih stopnjah kliničnega testiranja. Strategija gre po več poteh: od inaktiviranega virusa do proteinskih podenot, dostave z adenovirusom, pa do tega, da uporabimo različne nanodelce, DNK in RNK cepivo … V vseh teh smereh že potekajo študije. Še vedno pa ni niti jasno, kakšen je najboljši živalski model. Za zdaj so se kot dobri izkazali dihurji, opice so se pokazale kot nekoliko slabše. Zelo pazljivi moramo biti pri tem, da z imunizacijo ne tvegamo še dodatnega povečanja občutljivosti človeka. To zahteva zelo natančno testiranje na vseh stopnjah. Težava pa bo tudi v produkciji zadostne količine cepiv za celotno človeško populacijo, pri čemer lahko računamo, da bo vsaka država najprej poskrbela za svoje državljane, podobno kot se zdaj dogaja z respiratorji in zaščitno opremo. To vzame čas”. (prof. dr. Roman Jerala za Val 202)

Prof. dr. Jerala si prizadeva, da bi vsi razumeli, zakaj je potrebno zaupati znanstvenikom in zdravnikom. Sam verjame, da bomo prišli do rešitve. Bralcem Novega glasa sporoča: “Upam, da se zdaj vsi zavedamo, zakaj so cepiva pomembna in da so se tudi vsi skeptiki prepričali. V tem trenutku je to edino, kar nas lahko reši iz te situacije. Sam sem mnenja, da cepivo za ta virus lahko najdemo in ustrezno pripravimo. Seveda je proizvodnja cepiva za celotno svetovno populacijo ali vsaj za del v kratkem času velik izziv. Ni pa dvoma, da sta znanost in tehnologija v zadnjih letih v tej smeri izredno napredovali in nam bosta v veliko oporo v drugih izzivih”.

Kot je Hobbes že zdavnaj povedal: znanje je moč.

 

Povezave do verodostojnih informacijah o novem koronavirusu SARS-CoV-2 lahko najdete na spletni strani Kemijskega inštituta na povezavi:
https://www.ki.si/novice/single-prikaz/breaking/novica/uporabne-povezave-in-verodostojni-viri-informacij/
19.03.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!