Dolgih obnovitvenih del je konec: v Doberdobu spet knjige na policah

Doberdob / Odprtje obnovljenih prostorov knjižnice

Po trinajstih letih imajo Doberdobci spet knjižnico. “Končno!” so si mislili prav vsi prisotni na uradnem odprtju obnovljenih prostorov v soboto, 23. marca.

Vaško knjižnico so prvič odprli leta 1966, leta 1987 pa so knjige dobile prostor v stavbi nižje srednje šole, ki je takrat nastala. Leta 2011 so knjižnico zaradi obnovitvenih del zaprli. Kar nekaj časa so prostori samevali, pretekli dve šolski leti pa so se tam vsak dan mudili malčki iz otroškega vrtca, ki so prav tako ostali brez strehe nad glavo zaradi dolgih obnovitvenih del.

“Lani poleti je končno šlo zares,” je povedala podžupanja Vlasta Jarc, ki je vodila kulturni program pred slavnostnim prerezom traku. Takrat so se lotili del za prilagoditev električne napeljave, internetne povezave, nabavo računalnikov in drugih pripomočkov. Tudi v času zaprtja so minimalno skrbeli za obnovo knjižne ponudbe v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico ter Goriško knjižnico Franceta Bevka, “tik pred ponovnim odprtjem pa smo večjo vsoto namenili nabavi novih knjig za doberdobsko knjižnico,” je povedala Luisa Gergolet, direktorica NŠK, med drugim Doberdobka.

Za knjižnico, ki bo odprta samo ob torkih popoldne in petkih zjutraj, bo skrbela knjižničarka Vesna Tomsič. Knjižnično osebje zagotavlja zadruga La Collina, ki je bistveno pripomogla k odprtju obnovljenih prostorov. “Najprej bo stekla samo izposoja knjig, potem pa bomo začeli z ostalim, kot so pravljične urice, predstavitve knjig in podobno,” je povedala podžupanja ter dodala, da v preteklih mesecih “nismo še veliko razmišljali o tem, ker je bilo veliko dela z otvoritvijo. Za to bo odgovorna nova občinska uprava po junijskih volitvah.”

V soboto so bili prisotni številni domačini, od starejših do zelo mladih v spremstvu staršev. Vsi so se posebej veselili odprtja; gospa, ki zelo rada bere in si redno izposoja knjige, je ob vstopu v nove prostore z otipljivim navdušenjem rekla: “Končno imam knjižnico doma.” Mladi učenki petega razreda doberdobske osnovne šole pa sta zaupali, da bosta redno obiskovali te prostore, “ker bi rade skupaj pisale naloge in pripravljale raziskave”.

“Končno bo moj poštni predal manj natrpan,” se je pošalila Luisa Gergolet, ki je v vseh teh letih prinašala knjige na dom vsem sovaščanom, ki nismo imeli možnosti, da bi šli do Ronk ali Gorice in si jih izposodili. Na vprašanje, kaj si kot domačinka želi za vaško knjižnico, je takole odgovorila: “Želim si, da bi bila več ur odprta in da bi mladi preživeli v teh prostorih vsaj toliko časa, kot sem ga jaz, ko sem bila mlada, saj sem takrat vzljubila knjige.”

Potrebo po daljšem poslovalnem urniku je posebej izpostavila tudi Lucia Lavrenčič, po rodu Doberdobka, učiteljica osnovne šole v Romjanu. “Knjižnica bo zelo uporabna, ker je tik ob šolski stavbi, torej otroci bodo lahko sem zahajali v spremstvu učiteljev brez težav med poukom,” je povedala ter dodala, da bo v začetnem obdobju izrednega pomena sodelovanje s šolo, “ob tem pa bi morala knjižnica omogočiti otrokom obisk vsako popoldne, ker bodo samo tako postali prostori kot drugi dom, kjer se lahko redno družijo ob pravljicah in junakih”. Predlagala je tudi, da bi učitelji lahko sami uporabljali knjižnico v jutranjih urah, da ne bi dodatno bremenili knjižničarke.

“Ti prostori so za druženja, ustvarjanje, deljenje mnenj in pisanje nalog,” so bile besede nekdanje knjižničarke Majde Gergolet, ki je doberdobsko knjižnico vodila celih 20 let. Sama računa, da bodo v knjižnico zahajali otroci v spremstvu staršev, babic ali dedkov, in si želi, da bi prav za vse postal kraj socializacije, širjenja literature in še posebej bogatenja vsakdanjih trenutkov. Gergoletova, ki je po zaprtju knjižnice dobila nove naloge kot občinska uslužbenka, je zaupala, da naj bi dobili dodatno delovno silo prek civilne službe za mlade, a šele prihodnje leto.

Na odprtju sta nastopili domačinki Sabrina in Martina Gergolet, učenki Glasbene matice, in otroški pevski zbor Veseljaki pod taktirko Lucie Lavrenčič in ob spremljavi harmonikarja Tomaža Grassija.

Po odprtju so otroci prisluhnili kamišibaju Katerine Ferletič.