Dokaz vztrajnosti kulture in ljubezni do petja

Piše: DD Fotografije: DD

62. revija pevskih zborov Cecilijanka

Zaradi covida je lani svet umolknil. A kultura si je zastavila cilj, da bi v dvoranah spet zadonel aplavz. To se je le uresničilo prejšnji teden, ko je po enoletnem premoru priljubljena pevska revija Cecilijanka spet zbrala v živo pevce in poslušalce.

Kot sta v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici povedala mlada napovedovalca Kea Vogrič in Manuel Quaggiato, se je kultura “ne glede na razmere borila in premagala ovire”. Svet je obstal “zaradi strahu pred boleznijo, smrtjo, samoto in brezposelnostjo”, naša stvarnost se je spremenila. Zato so kot temo letošnje Cecilijanke, ki jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete, izbrali ljubezen – ljubezen do naroda, bližnjega, domovine, jezika, kulture; “ljubezen kot silo, ki združuje življenjska doživetja, nam daje moč, da dan za dnem vztrajamo v gojenju osebnih strasti”. Skupno prizadevanje za razvoj kulture in jezika namreč predstavlja “pomembno vrednoto za vse Slovence, še predvsem za zamejce”. Narodna zavest je vodilo vsakega pevca, igralca, kulturnega ustvarjalca, ki daje vse od sebe, da bi ohranjal slovenskost. Tudi zato je bila letošnja Cecilijanka “nekaj edinstvenega, dokaz vztrajnosti kulture in ljubezni slovenskega naroda do petja”, v želji, da bi ponovno zagnala zamejsko kulturno delovanje, “ki je z ljubeznijo preglasilo molk”.

Pevci (skoraj vseh) nastopajočih zborov so stopili na oder z masko, se razporedili, upoštevajoč varnostno razdaljo, odpeli svoje pesmi, si spet nadeli masko in odšli z odra. Prva je v petek, 19. novembra, nastopila Fantovsko dekliška pevska skupina Emil Komel (na sliki), eden izmed sestavov zborovske piramide glasbene šole. Sestavljajo ga pevci med 14. in 18. letom, ki se uvajajo v učenje vokalne tehnike in repertoarja za mešane zbore iz slovenske in svetovne zakladnice. Mladi pevci so se pod vodstvom Mirka Ferlana prvič predstavili pred domačo publiko s skladbo Pierra Passereaua, priredbo Marija Kogoja in ameriško ljudsko Meinharda Ansohna ter poslušalce resnično presenetili s svojo kakovostjo. Drugi je nastopil Mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana, ki vsako leto nastopa pri cerkvenih praznikih in revijah. Njegov repertoar predstavljajo žanrsko in stilno raznolike pesmi domačih in tujih skladateljev. Pod taktirko Patricka Quaggiata je zapel pesem Brede Šček, Lojzeta Lebiča in Ubalda Vrabca. Moški pevski zbor Štmaver, ki je od leta 1975 stalen gost na reviji, s svojo narodno pesmijo bogati vse kulturne prireditve in slavja v vasi pod Sabotinom. Leta 2019 je praznoval 60-letnico obstoja. Pod taktirko Nadje Kovic je zapel po eno pesem Ignacija Ote, Antona Vračka in Petra Jereba. Četrti je stopil na oder Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel, ki povezuje mlade pevce z obeh strani meje. Delovati je začel kot otroški zbor leta 2008, po petih letih je vodstvo prevzel David Bandelj, s katerim je zbor v zadnjih letih uspešno nastopil na državnih in mednarodnih tekmovanjih. V petek je zapel madrigal Johna Farmerja ter dve ljudski v priredbi Davida Bandlja in Andreja Makorja. Ženska vokalna skupina Rupa-Peč, ki deluje v okviru istoimenskega prosvetnega društva in jo vodi Zulejka Devetak, rada sega po zakladnici sakralnih, ljudskih in avtorskih skladb. Na odru Kulturnega centra je zapela pesem Radovana Gobca, Vinka Vodopivca in ljudsko v priredbi Ubalda Vrabca. Petkov večer je sklenil krepki Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba, sestav, ki je – zlasti v zadnjih desetletjih – z bogatim izborom slovenske in tuje glasbene literature postal pomemben sooblikovalec kulturnega življenja v zamejstvu in širšem okolju. Tokrat se je predstavil s tremi benečanskimi ljudskimi pesmimi, ki jih je uglasbil zborovodja Hilarij Lavrenčič, za dodatek pa izbral Dekle je pralo srajčke dvej v priredbi Walterja Lo Nigra.

Priložnostno misel je v petek prebral mladi glasbenik Pietro Grauner, dolgoletni pevec MeMlPZ Emil Komel. Cecilijanka kot ena najpomembnejših zborovskih revij na Goriškem “združuje pevce iz širšega ozemlja, ki imajo željo po ohranjevanju zborovske glasbe v krajih, kjer petje počasi propada”, je dejal. Letošnja revija je bila za mnog cilj, do katere priti v trenutku, ko je zahtevno najti motivacijo, saj glasbenih prireditev skoraj ni več. Petkov in sobotni koncert nista potekala v celoti v živo, saj sta dve skupini poslali samo posnetek, ki pa je bil za njiju “velik, a zanimiv izziv”, pri čemer so pomagali zlasti pripadniki mlajšega rodu. “Spodbujati mlade k petju ni lahko, vendar lahko trdim, da ni nemogoče”. Take izkušnje jim lahko pomagajo in dajo veliko zadoščenja. “Trud in čas, ki ga vlagamo, je povrnjen, ko stojiš na odru in s sopevci ustvariš glasbo, ki jo podarjaš poslušalcem in v njih vzbudiš najrazličnejša čustva”. Grauner se je spomnil nastopa zbora v Arezzu, kjer so tudi po zadnjem nastopu pred žirijo še naprej prepevali po ulicah “in tako izražali svojo blaženost”. Zaželel je, da bi tudi naslednje generacije pevcev globoko začutile to, kar lahko s pomočjo glasbe vzbudijo v poslušalcih.

Sobotni koncert je uvedel Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice, ki v tem letu slavi 70. obletnico delovanja (jubilejni koncert bo v nedeljo, 27. novembra, ob 17. uri v KCLB), sploh pa ves čas sodeluje pri bogati in raznoliki kulturni in družabni dejavnosti slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Pod taktirko Mire Fabjan je predstavil program Naj se v plesu pesem zavrti in vključuje tri skladbe, Ježevo in Vrabčevo uglasbitev dveh ljudskih ter avtorsko Sama Vovka. Vokalna skupina Akord, ki je nastala iz želje po petju v drugačni zasedbi nekaterih članov Mešanega pevskega zbora iz Podgore, je letos nastopila z videoposnetkom. Pod vodstvom Jurija Klanjščka je zapela rusko ljudsko, Gregorčičevo Mojo srčno kri škropite, ki jo je uglasbil Vodopivec, in Bučarjevo uglasbitev Golarjeve Majolčice. Sledil je nastop Moškega zbora Mirko Filej, ki združuje pevce iz vse Goriške; njegov bogati repertoar zajema slovenske, italijanske, furlanske, nemške in angleške narodne pesmi, pa tudi latinsko polifonijo, sakralne in staroslovanske obredne pesmi. Pod vodstvom nepogrešljivega Zdravka Klanjščka je zapel ljudsko v Adamičevi uglasbitvi, koroško ljudsko v Maroltovi priredbi (z odličnim solistom!) in Vodopivčeve Žabe. Z videoposnetkom, ki so ga pripravili mlajši člani PD Štandrež s prijatelji, je nastopil tudi Mešani pevski zbor Štandrež, ki ga vodi Zulejka Devetak. Korenine tega zbora, ki se posveča ljudski in posvetni pesmi, segajo v leto 1860, od leta 1960 pa redno nastopa na Cecilijanki in pobudah ZSKP. Tokrat je sestav zapel eno Kumarjevo, Gašperčičevo priredbo pesmi Bratci veseli vsi in Filejevo Venite rož’ce moje. Odlično so se odrezali tudi pevci Moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade, skupine, ki je nastala leta 1965 in pod okriljem katere v Devinu delujejo tudi OPZ Ladjica, lutkovna skupina in Devinski mladinski krožek. V soboto je zbor pod vodstvom Bogdana Kralja zapel ljudsko v priredbi Metoda Bajta, Foersterjev Večerni ave in energično priredbo ruske narodne (še en odličen solist!). Letošnjo Cecilijanko je sklenila Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha Sv. Mihaela, ki jo sestavljajo pevke iz goriške in tržaške pokrajine in je letos spomladi na družbenih omrežjih uresničila zanimiv projekt Bodeča Neža DOC. V soboto je – pod taktirko Mateje Jarc in ob klavirski spremljavi Caroline Perez Tedesco – odpela dve Mendelssohnovi pesmi in Sattnerjevo uglasbitev Uspavanke Marije Grošelj, kot dodatek pa še milo Ave Maria Cristine Ganzerla.

Franca Padovan, predsednica ZSKP, ki je lani zaradi pandemije morala odpovedati vse dejavnosti, tudi pevsko revijo, je v svojem nagovoru poudarila, da je zvezi letos kljub omejitvam uspelo organizirati revijo, pa čeprav so tokrat nastopili samo zbori, ki so včlanjeni vanjo. “Glasba in kultura na splošno sta zaradi nastale situacije utrpeli veliko škodo”. Zbori so dolgo mirovali, morali so nadoknaditi izgubljen čas in “priti na zeleno vejo ni bilo lahko”. In vendar moramo kljub negotovosti “ostati optimisti in se ne predati malodušju”. Slovenska pesem se “na Cecilijanki razlega že 62 let. Ni še zamrla in prepričana sem, da tudi v prihodnje ne bo”. Pesem ima svoj čar, je doživljaj, ki ostane neizbrisen v duši. V tem duhu naj Cecilijanka še naprej prispeva svoj delež k rasti slovenske kulture na naši zemlji, kjer je pomemben dejavnik medsebojnega sožitja. Naši zbori pojejo v glavnem slovenske, pa tudi druge pesmi; v prvi vrsti je potrebno, da “izvajajo dela naših glasbenikov, ki so ustvarili toliko lepih in dragocenih del”. Franca Padovan je nato spomnila, da letos obeležujemo 130-letnico smrti Jakoba Gallusa, 100-letnico rojstva Zorka Hareja, 40-letnico smrti Rada Simonitija, 90-letnico rojstva Ignacija Ote, Alojza Srebotnjaka in Štefana Maurija, skladateljev, ki so oblikovali in zaznamovali našo zborovsko pesem in stvarnost. Na rodno Goriško je bil posebno navezan Mauri, ki je napisal veliko samospevov na besedila primorskih pesnikov, sploh pa mu je sodelovanje s predstavniki ZSKP, glasbene šole Emil Komel in KC Lojze Bratuž utiralo pot k izdajam notnih zbirk in prvim izvedbam skladb. Posebno plodni so bili njegovi stiki z nekdanjim ravnateljem SCGV Komel Silvanom Kerševanom, z duhovnikom in skladateljem Stankom Jericijem in s prof. Andrejem Bratužem. “S svojim strokovnim, resnim in zavzetim delom je odločilno vplival na razcvet zborovske pevske kulture v celotnem slovenskem kulturnem prostoru”, je še dejala predsednica ZSKP, ki je nastopajočim zborom in zborovodjem zaželela veliko uspehov, vsem tistim, ki so pomagali, da je letošnja zborovska revija tako lepo uspela, pa se je iskreno zahvalila.

Letošnja Cecilijanka je potekala pod pokroviteljstvom Občine Gorica in ob podpori Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Občine Gorica v sodelovanju s SSO. Prvega večera se je med drugimi uglednimi gosti udeležil goriški podžupan Stefano Ceretta, drugega pa senatorka Tatjana Rojc. Napovedovalca Manuel Quaggiato in Kea Vogrič (avtorica veznega besedila skupno z Lenartom Vogričem) sta večer oplemenitila tudi z recitiranjem stihov Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Ljubke Šorli in Miroslava Košute.

Slike

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme