Dogodek z edinstvenim pomenom, ki ga potrjuje odziv občinstva

O Magnum Mysterium je naslov, ki ga je Zveza cerkvenih pevskih zborov izbrala za svoje 50. glasbeno razmišljanje o božični skrivnosti v stolnici svetega Justa v Trstu. Ko se je ta tradicija pričela leta 1963, je imelo prirejanje koncertov božičnih pesmi bistveno skromnejšo razsežnost. Pobuda, ki je vidno povezovala Slovence v Trstu in za katero so mnogi skladatelji napisali nove pesmi, je zato postala unikatni dogodek in spodbudni vzor. Tudi danes, ko nešteto božičnih koncertov in revij olepša praznični čas, je ta koncert ohranil edinstveni pomen, ki ga potrjuje tudi odziv občinstva. Med osebami, ki so imele največje zasluge za razvoj teh trdnih korenin, je bil zagotovo nekdanji predsednik ZCPZ Zorko Harej, katerega se je v priložnostnem pozdravu spomnil sedanji predsednik Marko Tavčar, ki si je s sodelavci zamislil večer v znamenju povezovanja različnih kulturnih in glasbenih sredin. V programu so bila zastopana društva, ki so včlanjena v Zvezo, solopevci, ki izhajajo iz kriške Operne akademije, a so tudi povezani z dejavnostjo cerkvenih zborov in tržaških društev, kot tudi gostje iz goriške Zveze slovenske katoliške prosvete.
Opensko pevsko društvo Vesela pomlad je imelo pomemben delež pri oblikovanju letošnjega programa z nastopom najmlajših protagonistov. Pevci otroškega zbora so pod vodstvom Gorana Ruzzierja podali nežne vtise dveh pesmic, ki ju je družila pesniška vezna nit, saj sta bili uglasbitvi verzov pesnic Zore Saksida in Ljubke Šorli. Zborovodkinja Andreja Štucin je za pevke mlajše vokalne skupine istega društva izbrala živahni in prisrčni “angelski” pesmi: veseli glas, ki vabi pastirje k čaščenju v ljudski pesmi Kaj se vam zdi, tokrat v všečni priredbi Tomaža Habeta, in Pesem angela v uglasbitvi priljubljenega Johna Rutterja.
Božični repertoar je hvaležno bogat na vseh področjih in tudi solisti lahko črpajo iz neskončnega zaklada melodij, pri katerem navadno upoštevajo predvsem ameriško klasično, pop in črnsko duhovno tradicijo. Sopranistka Mojca Milič in basbaritonist Goran Ruzzier pa sta pokazala, da obstajajo tudi manj “popularne”, a zanimive alternative, ki jih lahko najdemo v slovenski literaturi. Miličevi je bila zaupana umetna usmeritev s kraško božično impresijo Brede Šček, Lipovškovo koncertno uspevanko in spevno Tomčevo pesmijo, Ruzzierju pa Vremšakove priredbe neposredno sporočilnih ljudskih pesmi.
Skrbno sestavljen koncertni program je zaznamoval tudi daljši nastop mešanega zbora Lojze Bratuž iz Gorice, s katerim je zborovodja Bogdan Kralj skušal zaobjeti čim širši in priložnosti primeren razpon glasbenih vsebin. V ta namen je izbral nekaj mednarodnih “standardov” od renesanse do sodobnosti, sklop pesmi domačih, tržaških in goriških avtorjev ter finale v znamenju slovenskih, priljubljenih klasikov. Pevci so začeli z renesančnim razkošjem Gallusove Resonet in laudibus za dva zbora, nato so svoje mednarodno božično potovanje zaokrožili s kronološkim zaporedjem, ki je skozi Rusijo zgodnjega 20. stoletja s skladbo Bogorodice Devo Sergeja Rachmaninova nazadnje doseglo harmonske sugestije živečega Mortena Lauridsena. Zbor Bratuž premore precej široko barvno paleto, ki pa je ni dovolj razprostrl v tem uvodu a cappella. Svojo izraznost je bolj prepričljivo vlil v prikaz različnih glasbenih govoric Bratuža, Jericija, Hareja in Daneva kot tudi v obče znani pesmi Rajske strune in Že počiva vsa narava. Verjetno so ju tudi poslušalci tiho zapeli v pričakovanju sklepne, tradicionalne skupne izvedbe pesmi Sveta noč, ko so se vsi pridružili nastopajočim v vsakoletnem pozdravu ob koncu božičnih praznikov.
PAL

ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV / Božični koncert v stolnici sv. Justa

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme